6. novembra 1494 se je rodil turški sultan Sulejman I. V Evropi so ga imenovali Veličastni, zaradi sijaja dvora, za podanike pa je bil Kanuni - Zakonodajalec. Na svojem vrhuncu se je cesarstvo raztezalo od meje z Avstrijo do Jemna in od Maroka do Perzije. Najveličastnejšo zmago je dosegel leta 1526 v bitki pri Mohaču, tam je porazil Ogre in leta 1529 prodrl vse do Dunaja, ki pa ga ni uspel zavzeti. Na današnji dan leta 1914 se je v Biljah rodil sodnik Jožko Humar. V Mariboru je končal gimnazijo, pravo je študiral v Beogradu. Med vojno se je v Splitu pridružil prekomorcem. Po vojni je delal na sodišču v Tolminu in Novi Gorici. Bil je tudi sodnik vrhovnega sodišča Jugoslavije. Napisal je knjigo Primož Trubar - rodoljub Ilirski. Ob izidu knjige Kronika Bukovice in Volčje drage je leta 1986 povedal Medtem ko so združene nemške enote in preostanki avstroogrske armade uspeli zaustaviti ruski prodor v Galiciji in na Poljskem, so se v Mezopotamiji, v pristanišču Fao, v ožini Shatt-al-Arab, izkrcale britansko-indijske enote Indijskega ekspedicijskega korpusa. V bojih s turško vojsko pa so ruske enote zasedle armenski Keupri. V Trstu se je na današnji dan leta 1949 rodil fotograf in filmski snemalec Radovan Čok. Po končani piranski gimnaziji je v Ljubljani študiral na Pedagoški akademiji. Kot direktor fotografije je posnel enajst celovečernih in TV filmov, dvaindvajset dokumentarnih filmov ter sedeminpetdeset kratkih igranih filmov. Deluje tudi kot pedagog in vodi različne delavnice. Ob 60-em jubileju je tako razčlenil razlike med fotografskim in filmskim jezikom Iz svetniškega imena Lenart, ki je zloženo iz starovisokonemških besed lewo "lev" in hart "močen, drzen", je Merku izpeljal zajetno skupino priimkov Lénar, Lénhart, rezijski patronimik Di Lenardo, zapisan po italijansko, Lenártič, Lenárdič, Leonárdič, Lenassi, Lénac, Lénič, Lenša in Nardín. Slednjih so statistiki našteli 166, od tega skoraj polovico v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Nardi ali Nardini. V Štmavru pri Gorici se je na današnji dan leta 1924 rodil profesor in zborovodja Gabrijel Devetak. Študiral je na tržaškem konservatoriju, na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Benetkah, kjer je leta 1949 diplomiral iz klavirja. Zatem je poučeval v Gorici. V rojstni vasi je vodil več zborov, zanje komponiral in priredil vrsto pesmi. Prisluhnimo pesmi Žeja poje, ki jo je Štmaverski mešeni pevski zbor zapel na Reviji Primorska poje leta 1994