Vizogotski kralj Hispanie in Septimanie Egica je na današnji dan leta 694 Žide obsodil sodelovanja z muslimani. Ukazal je, naj vse moške prodajo kot sužnje, otroke pa naj prevzamejo in prevzgojijo krščanske družine. Koncil v Toledu je naslednje leto te sklepe potrdil. Na vzhodni fronti so na današnji dan leta 1914 enote carske Rusije oblegale trdnjavo Przemyśl. Poveljnik ruske 11. armade, general Andrej Nikolajevič Selivanov, se ni odločil za frontalni napad, ampak za pozicijsko obleganje, ki je v nekaj tednih botrovalo predaji tega galicijskega mesta. Na današnji dan leta 1918 je bilo podpisano premirje, ki je pomenilo konec prve svetovne vojne, ravnotežje, ki so ga zavezniki potrdili leta 1919 v Versaillesu, pa je ostalo majavo. V Žireh se je na današnji dan leta 1919 rodil zdravnik Polde Hladnik. Študij medicine v Ljubljani je moral zaradi vojne prekiniti. Kot sanitetni referent se je pridružil partizanom. Po končanem stažiranju v Ljubljani so ga leta 1949 poslali v Ilirsko Bistrico in Koper. V oddaji Radio Koper na obisku se je vpogovoru s Silvo Ferletič leta 1983 spominjal začetkov službovanja v Istri. V Ljubljani je na današnji dan leta 2004 umrl novinar in publicist Milenko Šober. Na zagrebški univerzi je študiral elektrotehniko, ko so nacisti družino pregnali v Srbijo. Po osvoboditvi je delal na ljubljanskem radiu, kjer je postal nestor turističnih oddaj in oddaj o pomorstvu. 30 let je vodil sekcijo turističnih novinarjev pri stanovski organizaciji. Ko je prejel Tomšičevo nagrado ob upokojitvi, je tako razmišljal o turizmu Janez izhaja iz latinskega imena Johannes, to pa prek grškega Ionay iz hebrejskega Johanan z nekdanjim pomen "Jahve, to je bog, je milostljiv". Iz grške oblike so nastali starocerkvenoslovanski Iony in Ivanny. Na Primorskem je pogostejši Ivan. Temu sledijo tudi priimki: Ivanič, Ivánčič, Jánežič, Jánčič, Jánšič. Ivančiče so fašisti poitalijančili v Giovannini, Giannini, pa tudi De Giovanni, Digiovanni, Vanni in, Iviani in Vanzini. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1814 v Idriji rojenega učitelja in skladatelja Leopolda Cveka. Prve glasbene nauke je dobil pri organistu Viktorinu Kobalu. Kot učitelj in organist je služboval v Senožečah, na Vrhniki, in v Dolu pri Ljubljani, kjer je leta 1851 izdal zbirko Napevi za svete pesmi. Njegova najbolj znana in dovršena ter kompozicijsko razvita je božična pesem Raduj, človek moj, ki nam jo bo zapel Slovenski oktet.