Martinovo, ki zaključuje jesensko delo, je pri nas priljubljen praznik, posebej, ker je povezan z vinom. Šege in navade se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Naša in tržaška radijska postaja sta vrsto let pripravljali skupno javno oddajo. Prisluhnimo začetnemu odlomku martinovanja iz leta 1984, ki smo ga prenašali iz sežanske športne dvorane. Oddajo sta vodila Savina Remec in Mišo Zaletel. V Zagorju ob Savi se je na današnji dan leta 1914 rodil pesnik in prevajalec Cene Vipotnik. V Ljubljani je študiral romanistiko in zatem poučeval na Rakeku. Po osvoboditvi je delal kot urednik Cankarjeve založbe. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih. Vrh Vipotnikove povojne lirike so pesmi Čez soline, zato prisluhnimo odlomku avtorjeve recitacije Vipotnikov založniški podvig je zbirka Sto romanov. Turške enote so se na današnji dan leta 1914 morale umakniti iz Basre. 11. novembra 1918 so sile Antante in Nemčija podpisale premirje in tako končale prvo svetovno vojno, "ki naj bi končala vse vojne" in ki je poleg več milijonov mrtvih vojakov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta kasneje v Versaillesu, 28. junija 1919. Premirje, podpisano na vagonu v gozdu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati natanko ob 11. uri ,11. dan v 11. mesecu. Na zahodni fronti se je začel umik vojsk. Martin je botroval nastanku velike skupine priimkov: Martínec, Martínc, Martínac, Martínič, Martínčič, Marínovič, Martínuc, Martínuč. Medtem ko je Martin 22. najpogostejše moško ime pri nas, pa so priimkovne izpeljanke redkejše. Najpogostejši je Martínčič, statistiki so našteli 756 nosilcev, po pogostnosti je uvrščen na 280. mesto. Fašisti so priimek poitalijančili v Martini. Glasbeno se danes spominjamo dolgoletnega koprskega zborovskega pevca, baritonista Danila Miliča. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Saležu na Krasu. Kot nadarjen pevec se je uveljavil z bogatim repertoarjem pesmi že v 4. prekomorski brigadi. Po osvoboditvi je v Kopru polnih 50 let pel v zborih Simon Gregorčič, Svoboda in Maestral. Prisluhnimo arhivskemu posnetku ljudske pesmi Jaz pa moj gvažek