Če naključja botrujejo epohalnim odkritjem, to velja tudi za posamezna znanstvena področja. Na današnji dan leta 1854 je močan vihar pri Balaklavi na Črnem morju potopil francosko bojno ladjo. Napoleonu tretjemu se je ob tem dogodku njegov uradni meteorolog pohvalil, da bi s pravočasnim posredovanjem vremenskih podatkov lahko preprečil nesrečo. Cesar je takoj zatem ukazal, naj po vsej Franciji organizirajo sinoptično meteorološko službo, ki bo vsak dan izdajala vremenske napovedi za naslednje dni. Med obiskom enot Kraljevih letalskih enot in štaba britanskega ekspedicijskega korpusa v Saint Omerju na zahodni fronti je na današnji dan leta 1914 umrl britanski feld-maršal Earl Roberts. Turškim enotam sta uspela napad in vnovična zasedba armenskega mesta Keupri, japonska vlada pa se je odločila, da ne bo pošiljala svojih enot in bojnih ladij v Evropo. V Postojni se je na današnji dan leta 1914 rodil veterinar Stanko Arko. Ob izbruhu prve svetovne vojne je na Dunaju končal študij veterine, po končani vojni se je pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Po osvoboditvi je bil v Beogradu pomočnik direktorja zavoda za proizvodnjo cepiv in zdravil, kasneje je delal kot veterinar v Postojni in na Veterinarskem zavodu v Ljubljani. Ukvarjal se je s kinologijo in vzrejo kuncev, o čemer je napisal več poljudnoznanstvenih knjig. Zvestim poslušalcem naše radijske kronike ni potrebno posebej govoriti o dejstvu, da je bila Gorica, poleg Trsta seveda, najpomembnejše primorsko kulturno središče. Na današnji dan leta 1974 je Zvonka Bricelj v oddaji Primorska in njeni ljudje gostila tudi člana Kluba goriških študentov, Kazimirja Sauniga, ki je takole pripovedal o svojstvenem druženju Iz svetniškega imena Sigismund je Merku izpeljal priimek Žížmond. Statistiki so našteli 215 nosilcev tega priimka, po pogostnosti je uvrščen na tisoč 948. mesto med slovenskimi priimki. Fašisti so ga poitalijančili v Sigismondi. V vasi Maiolanti blizu Ancone se je na današnji dan leta 1774 rodil operni skladatelj in dirigent Gaspare Luigi Pacifico Spontini. Študiral je na neapeljskem konservatoriju, uveljavil pa se je v Parizu, kjer je močno vplival na razvoj "francoske velike opere", zlasti z Vestalko leta 1805. Prisluhnimo ariji iz 2. dejanja. Sopranistko Raino Kabaivansko je na snemanju spremljal Filharmonični orkester iz Sofije. Dirigiral je Maurzio Arena