V Temišvaru se je na današnji dan leta 1884 rodil zoolog Jovan Hadži. Po gimnaziji v Zagrebu je naravoslovje študiral na Dunaju. Izpopolnjeval se je na zooloških postajah v Neaplju, Messini in Trstu, znanje svilogojstva pa je dopolnjeval v Padovi. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je vodil zoološki inštitut. Raziskovalno je proučeval ožigalkarje in plankton, v Ljubljani pa se je posvetil favni gorskega sveta in podzemlja. Izdelal je prvo zoo-geografsko karto Jugoslavije. Leta 1963 je v Oxfordu objavil analizo sorodniških odnosov med živalskimi skupinami. V arhivu hranimo Hadžijevo razlago filogeneze Na današnji dan leta 1914 se je končala prva flandrijska bitka, oziroma bitka za Ypres, s porazom nemških sil, ki so si prizadevale zasesti belgijska in francoska pristanišča v ožini La Manche, kar je kasneje Britancem omogočilo redni dovoz svežih sil. To je botrovalo tudi spremembi na fronti, začelo se je dolgo pozicijsko vojskovanje vse do leta 1918. Cesarsko kraljevo pravdništvo v Ljubljani je na današnji dan leta 1914 začelo proces zaradi veleizdaje in prevratnih idej zoper državo proti 32 študentom in dijakom, pripadnikom Preporoda. Po sarajevskem atentatu so avtorja in druge Preporodovce zaprli. Janez Novak je bil obsojen na pet let težke ječe, Ivan Edlicher pa je umrl v graškem preiskovalnem zaporu. O preporodu hranimo v arhivu odlomek razmišljanja Angele Vode Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1964 praznovalo stoto obletnico. Tedaj je Angel Bertok pred mikrofon povabil ravnatelja osnovne šole, Franceta Muniha Iz svetniškega imena Vincenc je Merku izpeljal nastanek priimkov Céncič, Cénčič, Cénda, Céndak in Cendou. Danes se bomo podrobneje zaustavili pri obliki Cénčič. Statistiki so jih našteli 177, od tega 119 v goriški in 34 v istrsko kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cenci. V Cuthbertu, v ameriški zvezni državi Georgia, se je na današnji dan leta 1904 rodil pianist in aranžer Horace Henderson. Že kot dijak je nastopal v jazz orkestru, za katerega je aranžiral. Kasneje je veliko delal tudi v orkestru brata Fletcherja, pisal je jazzovske skladbe, tudi za tedaj najbolj izvajalce, kot so bili: Casa Loma Orchestra, Tommy Dorsey, Benny Goodman, Earl Hines in Jimmie Lunceford. Prisluhnimo arhivski plošči in skladbi Rhythm Crazy, ki jo je Horace Henderson posnel leta 1933