Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1844 se je v Karlsruheju rodil Carl Friedrich Benz, ki ob Daimlerju velja za konstruktorja prvega motornega vozila. Za svoje prvo motorno vozilo si je izbral trikolesnik z manjšim prednjim kolesom, ki ga je upravljal s preprosto ročico. Prvi štirikolesni avtomobil, imenovan Victoria, so pri Benzu izdelali v majhni seriji šele leta 1893.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc Hladnik de Paula. Po bogoslovju v Ljubljani je dobil zaposlitev v tamkajšnji licejski knjižnici. Prostor za botanični vrt ob Gruberjevem kanalu mu je dal maršal Marmont. Zasadil je kar 2000 vrst kranjskih rastlin in vrt oskrboval 24 let. O tem hranimo v arhivu pojasnilo Toneta Wrabra
V Cervignanu se je na današnji dan leta 1894 rodil umetnostni zgodovinar, kritik in konservator Franc Mesesnel. Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino in slikarstvo. Zaradi prve svetovne vojne je študij nadaljeval v Zagrebu in Pragi. V Ljubljani je po diplomi postal asistent Izidorja Cankarja in kasneje vodil Narodno galerijo. Leta 1928 je v Skopju postal kustos Muzeja Južne Srbije, kjer je pomagal v kulturni prebuji Makedoncev.
Nemškemu generalu Friedrichu von Hindenburgu, ki so ga povišali v feldmaršala in poveljnika nemških sil na vzhodni fronti, je na današnji dan leta 1914 uspelo zaustaviti prodor enot carske Rusije pri Lodžu. Vrhovna komanda srbske vojske je na današnji dan leta 1915 sprejela sklep o umiku svojih enot prek Črne Gore in Albanije. Ob umiku vojske in beguncev je življenje izgubilo več kot 240 tisoč ljudi. Na otok Krf so z ladjami prepeljali okoli 135.000 vojakov, ki so po okrevanju in reorganizaciji vojske naslednje leto nadaljevali boje na Solunski fronti.
Merku metronimičnega priimka Katarinčič ne navaja. Statistiki so našteli 30 nosilcev, od tega največ, 18, v istrsko-kraški statistični regiji, 9 v osrednjeslovenski in 3 v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Katarinčič poitalijančili v Cattarini.
V Labinu se je na današnji dan leta 1844 rodila učiteljica Giuseppina Martinuzzi. Po osnovni šoli v Galižani je študirala v Labinu in Miljah. V Trstu je poučevala otroke delavcev v ladjedelnici Lloyd. Tako je kar 32 let poučevala predvsem otroke revnih staršev. Ob tem je pesnila, pisala kratke zgodbe in pedagoške študije. Leta 1866 je izdala Priročnik učenja na pamet-Mnomonični priročnik. Napisala je tudi več vzgojnih priročnikov. Giuseppini Martinuzzi je pesem posvetil Franci Blaškovič
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1844 se je v Karlsruheju rodil Carl Friedrich Benz, ki ob Daimlerju velja za konstruktorja prvega motornega vozila. Za svoje prvo motorno vozilo si je izbral trikolesnik z manjšim prednjim kolesom, ki ga je upravljal s preprosto ročico. Prvi štirikolesni avtomobil, imenovan Victoria, so pri Benzu izdelali v majhni seriji šele leta 1893.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc Hladnik de Paula. Po bogoslovju v Ljubljani je dobil zaposlitev v tamkajšnji licejski knjižnici. Prostor za botanični vrt ob Gruberjevem kanalu mu je dal maršal Marmont. Zasadil je kar 2000 vrst kranjskih rastlin in vrt oskrboval 24 let. O tem hranimo v arhivu pojasnilo Toneta Wrabra
V Cervignanu se je na današnji dan leta 1894 rodil umetnostni zgodovinar, kritik in konservator Franc Mesesnel. Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino in slikarstvo. Zaradi prve svetovne vojne je študij nadaljeval v Zagrebu in Pragi. V Ljubljani je po diplomi postal asistent Izidorja Cankarja in kasneje vodil Narodno galerijo. Leta 1928 je v Skopju postal kustos Muzeja Južne Srbije, kjer je pomagal v kulturni prebuji Makedoncev.
Nemškemu generalu Friedrichu von Hindenburgu, ki so ga povišali v feldmaršala in poveljnika nemških sil na vzhodni fronti, je na današnji dan leta 1914 uspelo zaustaviti prodor enot carske Rusije pri Lodžu. Vrhovna komanda srbske vojske je na današnji dan leta 1915 sprejela sklep o umiku svojih enot prek Črne Gore in Albanije. Ob umiku vojske in beguncev je življenje izgubilo več kot 240 tisoč ljudi. Na otok Krf so z ladjami prepeljali okoli 135.000 vojakov, ki so po okrevanju in reorganizaciji vojske naslednje leto nadaljevali boje na Solunski fronti.
Merku metronimičnega priimka Katarinčič ne navaja. Statistiki so našteli 30 nosilcev, od tega največ, 18, v istrsko-kraški statistični regiji, 9 v osrednjeslovenski in 3 v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Katarinčič poitalijančili v Cattarini.
V Labinu se je na današnji dan leta 1844 rodila učiteljica Giuseppina Martinuzzi. Po osnovni šoli v Galižani je študirala v Labinu in Miljah. V Trstu je poučevala otroke delavcev v ladjedelnici Lloyd. Tako je kar 32 let poučevala predvsem otroke revnih staršev. Ob tem je pesnila, pisala kratke zgodbe in pedagoške študije. Leta 1866 je izdala Priročnik učenja na pamet-Mnomonični priročnik. Napisala je tudi več vzgojnih priročnikov. Giuseppini Martinuzzi je pesem posvetil Franci Blaškovič
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov