Na današnji dan leta 1844 se je v Karlsruheju rodil Carl Friedrich Benz, ki ob Daimlerju velja za konstruktorja prvega motornega vozila. Za svoje prvo motorno vozilo si je izbral trikolesnik z manjšim prednjim kolesom, ki ga je upravljal s preprosto ročico. Prvi štirikolesni avtomobil, imenovan Victoria, so pri Benzu izdelali v majhni seriji šele leta 1893. V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc Hladnik de Paula. Po bogoslovju v Ljubljani je dobil zaposlitev v tamkajšnji licejski knjižnici. Prostor za botanični vrt ob Gruberjevem kanalu mu je dal maršal Marmont. Zasadil je kar 2000 vrst kranjskih rastlin in vrt oskrboval 24 let. O tem hranimo v arhivu pojasnilo Toneta Wrabra V Cervignanu se je na današnji dan leta 1894 rodil umetnostni zgodovinar, kritik in konservator Franc Mesesnel. Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino in slikarstvo. Zaradi prve svetovne vojne je študij nadaljeval v Zagrebu in Pragi. V Ljubljani je po diplomi postal asistent Izidorja Cankarja in kasneje vodil Narodno galerijo. Leta 1928 je v Skopju postal kustos Muzeja Južne Srbije, kjer je pomagal v kulturni prebuji Makedoncev. Nemškemu generalu Friedrichu von Hindenburgu, ki so ga povišali v feldmaršala in poveljnika nemških sil na vzhodni fronti, je na današnji dan leta 1914 uspelo zaustaviti prodor enot carske Rusije pri Lodžu. Vrhovna komanda srbske vojske je na današnji dan leta 1915 sprejela sklep o umiku svojih enot prek Črne Gore in Albanije. Ob umiku vojske in beguncev je življenje izgubilo več kot 240 tisoč ljudi. Na otok Krf so z ladjami prepeljali okoli 135.000 vojakov, ki so po okrevanju in reorganizaciji vojske naslednje leto nadaljevali boje na Solunski fronti. Merku metronimičnega priimka Katarinčič ne navaja. Statistiki so našteli 30 nosilcev, od tega največ, 18, v istrsko-kraški statistični regiji, 9 v osrednjeslovenski in 3 v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Katarinčič poitalijančili v Cattarini. V Labinu se je na današnji dan leta 1844 rodila učiteljica Giuseppina Martinuzzi. Po osnovni šoli v Galižani je študirala v Labinu in Miljah. V Trstu je poučevala otroke delavcev v ladjedelnici Lloyd. Tako je kar 32 let poučevala predvsem otroke revnih staršev. Ob tem je pesnila, pisala kratke zgodbe in pedagoške študije. Leta 1866 je izdala Priročnik učenja na pamet-Mnomonični priročnik. Napisala je tudi več vzgojnih priročnikov. Giuseppini Martinuzzi je pesem posvetil Franci Blaškovič