Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Osaki je na današnji dan leta 1694 umrl oče haikuja Mastuo Munefusa. Že kot otroka so ga imenovali po bananinem drevesu - Basho. Študiral je zgodovino, zen filozofijo in klasično kitajsko poezijo. Od leta 1667 je živel v Edu, današnjem Tokiu, kjer se je preživljal od darov učencev, in kjer je napisal prve haikuje, med drugim tudi znamenitega: "Pazi kresnica /umazan je zrak/ velemesta".
Trgovski dom v Gorici, delo slavnega arhitekta Maksa Fabianija in nekdanji simbol slovenske prisotnosti v Gorici, praznuje 110-to obletnico. Podrobneje o tem Aldo Rupel v pogovoru z Natašo Uršič
Prva svetovna vojna je na današnji dan leta 1914 segla tudi v Afganistan, kjer so strateško točko nad reko Tochi v severnem Waziristanu skušale zasesti turško-nemške note, vendar so jih ustavile indijsko-britanske enote. Po oktobrski revoluciji leta 1917 in v skladu z Deklaracijo o svobodni pravici narodov do samoodločbe se je Finska odcepila od Rusije. Pod njenim okriljem je bila vse od leta 1809, vendar je obdržala lastno ustavo in določeno samostojnost.
V Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1954 rodil teolog in slikar Ivan Marko Rupnik. Leta 1977 se je vpisal na likovno akademijo v Rimu, zatem je na Gregoriani doktoriral. Izdelal je tudi znameniti mozaik v novi vatikanski kapeli Odrešenikove matere, posvečeni papežu Janezu Pavlu drugemu. Za to delo je leta 1999 prejel Prešernovo nagrado in ob tej priložnosti dejal
Za priimek Pégan je Merku zapisal, da gre za tipični kraški priimek, v katerem se skriva prvotno nemško ime. Izglasni -n je posebnost kraškega narečja, saj drugje v Sloveniji srečamo v preteklosti še ime Pegam, ki je ohranil zgodovinski končni -m. Zanimivo, da so jih statistiki našteli 269, od tega največ 96 v goriški in 93 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Pegan poitalijančili v Pegani.
V Lukanji vasi se je na današnji dan leta 1954 rodil tenorist Zdravko Pergar. Odraščal je v Lokavcu pri Ajdovščini, pel je v zboru Srečko Kosovel. Od leta 1977 dela v ljubljanski operi. Ob 25-i obletnici svojega opernega dela je tako povzel navezanost na Vipavsko dolino. Iz zgoščenke Slovenskih ljudskih pesmi prisluhnimo pesmi Pod Čavnom visokim prebivam. Zdravka Pergarja na klavirju spremlja pianist Matija Cerar.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Osaki je na današnji dan leta 1694 umrl oče haikuja Mastuo Munefusa. Že kot otroka so ga imenovali po bananinem drevesu - Basho. Študiral je zgodovino, zen filozofijo in klasično kitajsko poezijo. Od leta 1667 je živel v Edu, današnjem Tokiu, kjer se je preživljal od darov učencev, in kjer je napisal prve haikuje, med drugim tudi znamenitega: "Pazi kresnica /umazan je zrak/ velemesta".
Trgovski dom v Gorici, delo slavnega arhitekta Maksa Fabianija in nekdanji simbol slovenske prisotnosti v Gorici, praznuje 110-to obletnico. Podrobneje o tem Aldo Rupel v pogovoru z Natašo Uršič
Prva svetovna vojna je na današnji dan leta 1914 segla tudi v Afganistan, kjer so strateško točko nad reko Tochi v severnem Waziristanu skušale zasesti turško-nemške note, vendar so jih ustavile indijsko-britanske enote. Po oktobrski revoluciji leta 1917 in v skladu z Deklaracijo o svobodni pravici narodov do samoodločbe se je Finska odcepila od Rusije. Pod njenim okriljem je bila vse od leta 1809, vendar je obdržala lastno ustavo in določeno samostojnost.
V Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1954 rodil teolog in slikar Ivan Marko Rupnik. Leta 1977 se je vpisal na likovno akademijo v Rimu, zatem je na Gregoriani doktoriral. Izdelal je tudi znameniti mozaik v novi vatikanski kapeli Odrešenikove matere, posvečeni papežu Janezu Pavlu drugemu. Za to delo je leta 1999 prejel Prešernovo nagrado in ob tej priložnosti dejal
Za priimek Pégan je Merku zapisal, da gre za tipični kraški priimek, v katerem se skriva prvotno nemško ime. Izglasni -n je posebnost kraškega narečja, saj drugje v Sloveniji srečamo v preteklosti še ime Pegam, ki je ohranil zgodovinski končni -m. Zanimivo, da so jih statistiki našteli 269, od tega največ 96 v goriški in 93 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Pegan poitalijančili v Pegani.
V Lukanji vasi se je na današnji dan leta 1954 rodil tenorist Zdravko Pergar. Odraščal je v Lokavcu pri Ajdovščini, pel je v zboru Srečko Kosovel. Od leta 1977 dela v ljubljanski operi. Ob 25-i obletnici svojega opernega dela je tako povzel navezanost na Vipavsko dolino. Iz zgoščenke Slovenskih ljudskih pesmi prisluhnimo pesmi Pod Čavnom visokim prebivam. Zdravka Pergarja na klavirju spremlja pianist Matija Cerar.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov