V Osaki je na današnji dan leta 1694 umrl oče haikuja Mastuo Munefusa. Že kot otroka so ga imenovali po bananinem drevesu - Basho. Študiral je zgodovino, zen filozofijo in klasično kitajsko poezijo. Od leta 1667 je živel v Edu, današnjem Tokiu, kjer se je preživljal od darov učencev, in kjer je napisal prve haikuje, med drugim tudi znamenitega: "Pazi kresnica /umazan je zrak/ velemesta". Trgovski dom v Gorici, delo slavnega arhitekta Maksa Fabianija in nekdanji simbol slovenske prisotnosti v Gorici, praznuje 110-to obletnico. Podrobneje o tem Aldo Rupel v pogovoru z Natašo Uršič Prva svetovna vojna je na današnji dan leta 1914 segla tudi v Afganistan, kjer so strateško točko nad reko Tochi v severnem Waziristanu skušale zasesti turško-nemške note, vendar so jih ustavile indijsko-britanske enote. Po oktobrski revoluciji leta 1917 in v skladu z Deklaracijo o svobodni pravici narodov do samoodločbe se je Finska odcepila od Rusije. Pod njenim okriljem je bila vse od leta 1809, vendar je obdržala lastno ustavo in določeno samostojnost. V Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1954 rodil teolog in slikar Ivan Marko Rupnik. Leta 1977 se je vpisal na likovno akademijo v Rimu, zatem je na Gregoriani doktoriral. Izdelal je tudi znameniti mozaik v novi vatikanski kapeli Odrešenikove matere, posvečeni papežu Janezu Pavlu drugemu. Za to delo je leta 1999 prejel Prešernovo nagrado in ob tej priložnosti dejal Za priimek Pégan je Merku zapisal, da gre za tipični kraški priimek, v katerem se skriva prvotno nemško ime. Izglasni -n je posebnost kraškega narečja, saj drugje v Sloveniji srečamo v preteklosti še ime Pegam, ki je ohranil zgodovinski končni -m. Zanimivo, da so jih statistiki našteli 269, od tega največ 96 v goriški in 93 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Pegan poitalijančili v Pegani. V Lukanji vasi se je na današnji dan leta 1954 rodil tenorist Zdravko Pergar. Odraščal je v Lokavcu pri Ajdovščini, pel je v zboru Srečko Kosovel. Od leta 1977 dela v ljubljanski operi. Ob 25-i obletnici svojega opernega dela je tako povzel navezanost na Vipavsko dolino. Iz zgoščenke Slovenskih ljudskih pesmi prisluhnimo pesmi Pod Čavnom visokim prebivam. Zdravka Pergarja na klavirju spremlja pianist Matija Cerar.