Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesarica Marija Terezija je na današnji dan leta 1774 potrdila prvi Splošni šolski red v avstrijskih deželah. Tako je cesarstvo po razsvetljenskih načelih prevzelo temeljno pobudo za razvoj šolstva. Za vse otroke v cesarstvu so uvedli trivialke, glavne šole in normalke.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1919 rodil narodni heroj Darko Marušič. Po fašistični okupaciji je bil član sabotažne skupine v Šiški. Nato je bil med organizatorji Osvobodilne fronte. Februarja 1942 so ga poslali v Trst, kjer je ustanovil delavski krožek. Jeseni leta 1943 je postal politični komisar Tržaške divizije, nato namestnik komisarja Goriške divizije. Padel je 17. novembra leta 1943 v Lokovcu.
Na vzhodni fronti so na današnji dan leta 1914 enote 9. armade nemškega cesarstva premagale enote ruske carske prve, druge in pete armade ter zasedle poljsko mesto Lodz. Na ruski strani se je borilo kar pol milijona vojakov, od katerih je bilo 90 tisoč ubitih, ranjenih ali zajetih. Na nemški strani se je bojevalo četrt milijona vojakov, imeli so 35 tisoč izgub.
V Trstu so zavezniki na današnji dan leta 1945 prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika. Znova je začel izhajati 23. decembra istega leta. Primorski dnevnik je nastal 13. maja 1945, vendar segajo njegove korenine še dlje v preteklost. V arhivu hranimo pričevanje Franceta Vrega o začetkih Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika
Iz svetniškega imena Nikolaj, ki je pri Slovanih in ugrofinskih narodih postal Miklavž, je Merku izpeljal obširno skupino priimkov Miklávž, Míklavec, Miklávčič, Níkolič, Míkulič, Mikuluš, Míkluž, Míkuž, iz skrajšane imenske oblike pa Klavž, Kolavič, Kolávšič, Kolénc ter terska priimka Culino in Culetto, ki v poitalijančeni obliki ponavljata krajši furlanski imenski obliki Culín in Culét. Fašisti so jih poitalijančili v Miccoli, Di Nicola, Michelazzi, Nicolini ali Micoli.
V New Yorku je na današnji dan leta 1949 umrl ljudski pevec in kitarist Huddie William Ledbetter - Leadbelly. Odraščal je na plantaži pri Moorringsportu v Lousiani. Zaslovel je z 12-strunsko kitaro, čeprav je igral še vrsto drugih instrumentov, od harmonike do klavirja in violine. John Lomax mu je pomagal do prvih posnetkov in plošč. Zaslovel je z ljudsko glasbo, gospelom in blues pesmijo. Prisluhnimo zimzeleni Hiši vzhajajočega sonca, ki je sicer doživela celo vrsto rockerskih priredb
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Cesarica Marija Terezija je na današnji dan leta 1774 potrdila prvi Splošni šolski red v avstrijskih deželah. Tako je cesarstvo po razsvetljenskih načelih prevzelo temeljno pobudo za razvoj šolstva. Za vse otroke v cesarstvu so uvedli trivialke, glavne šole in normalke.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1919 rodil narodni heroj Darko Marušič. Po fašistični okupaciji je bil član sabotažne skupine v Šiški. Nato je bil med organizatorji Osvobodilne fronte. Februarja 1942 so ga poslali v Trst, kjer je ustanovil delavski krožek. Jeseni leta 1943 je postal politični komisar Tržaške divizije, nato namestnik komisarja Goriške divizije. Padel je 17. novembra leta 1943 v Lokovcu.
Na vzhodni fronti so na današnji dan leta 1914 enote 9. armade nemškega cesarstva premagale enote ruske carske prve, druge in pete armade ter zasedle poljsko mesto Lodz. Na ruski strani se je borilo kar pol milijona vojakov, od katerih je bilo 90 tisoč ubitih, ranjenih ali zajetih. Na nemški strani se je bojevalo četrt milijona vojakov, imeli so 35 tisoč izgub.
V Trstu so zavezniki na današnji dan leta 1945 prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika. Znova je začel izhajati 23. decembra istega leta. Primorski dnevnik je nastal 13. maja 1945, vendar segajo njegove korenine še dlje v preteklost. V arhivu hranimo pričevanje Franceta Vrega o začetkih Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika
Iz svetniškega imena Nikolaj, ki je pri Slovanih in ugrofinskih narodih postal Miklavž, je Merku izpeljal obširno skupino priimkov Miklávž, Míklavec, Miklávčič, Níkolič, Míkulič, Mikuluš, Míkluž, Míkuž, iz skrajšane imenske oblike pa Klavž, Kolavič, Kolávšič, Kolénc ter terska priimka Culino in Culetto, ki v poitalijančeni obliki ponavljata krajši furlanski imenski obliki Culín in Culét. Fašisti so jih poitalijančili v Miccoli, Di Nicola, Michelazzi, Nicolini ali Micoli.
V New Yorku je na današnji dan leta 1949 umrl ljudski pevec in kitarist Huddie William Ledbetter - Leadbelly. Odraščal je na plantaži pri Moorringsportu v Lousiani. Zaslovel je z 12-strunsko kitaro, čeprav je igral še vrsto drugih instrumentov, od harmonike do klavirja in violine. John Lomax mu je pomagal do prvih posnetkov in plošč. Zaslovel je z ljudsko glasbo, gospelom in blues pesmijo. Prisluhnimo zimzeleni Hiši vzhajajočega sonca, ki je sicer doživela celo vrsto rockerskih priredb
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov