Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Opatjem selu se je na današnji dan leta 1884 rodil politik Drago Marušič. Pravo je študiral v Gradcu in Pragi, kjer je vodil združenje jugoslovanskih akademikov. Leta 1914 je na fronti v Galiciji prebegnil na rusko stran in se priključil legiji prostovoljcev v Srbiji. Po prvi svetovni vojni je sodeloval na pariški mirovni konferenci in vodil jugoslovansko reparacijsko komisijo. Leta 1930 je postal ban Dravske banovine. Kasneje je predstavljal ministrsko skupino v vrhovnem plenumu Osvobodilne fronte. Zgodovinar Branko Marušič povedanemu dodaja
Field-Marshal Wilhelm Leopold Colmar Freiherr von der Goltz, ki je bil vojaški guverner zasedene Belgije, je na današnji dan leta 1914 odpotoval v Istanbul, kjer je prevzel nadzor nad turško armado, saj je že leta 1988 pomagal turškemu cesarstvu reorganizirati armado po porazu v vojni z Rusijo. Leta 1915 je vodil 5. turško armado v bitkah z Britanci v Mezopotamiji, umrl je aprila leta 1916 v Bagdadu.
V Čedadu so na današnji dan leta 1979 odkrili spomenik Ivanu Trinku. Neva Lukeš je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Viljema Černa
Iz svetniškega imena Joachim je Merku izpeljal skupino priimkov Juh, Júha, Júša, Júšič, Júško, Júk in Júkič. 65 nosilk ali nosilcev priimka Juh je enakomerno porazporejenih po vseh slovenskih statističnih regijah, pol manj je nosilk ali nosilcev priimka Júha, ki živijo večinoma v osrednjeslovenski statistični regiji. Priimki Júša, Júšič, Júško, Júk in Júkič so statistično zanemarljivi. Fašisti so jih poitalijančili v Ughi.
Na današnji dan leta 1896 je v San Remu umrl izumitelj dinamita, Alfred Nobel, ki je večji del svojega premoženja prepustil skladu za nagrajevanje svetovnih znanstvenih in umetniških dosežkov. Prvič so Nobelove nagrade podelili leta 1901, na današnji dan leta 1954 jo je za roman Doktor Živago prejel ruski pisatelj Boris Leonidovič Pasternak. Larina pesem iz istoimenskega filma je postala svetovna uspešnica. Zaigral nam jo bo orkester Mauricea Jara
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Opatjem selu se je na današnji dan leta 1884 rodil politik Drago Marušič. Pravo je študiral v Gradcu in Pragi, kjer je vodil združenje jugoslovanskih akademikov. Leta 1914 je na fronti v Galiciji prebegnil na rusko stran in se priključil legiji prostovoljcev v Srbiji. Po prvi svetovni vojni je sodeloval na pariški mirovni konferenci in vodil jugoslovansko reparacijsko komisijo. Leta 1930 je postal ban Dravske banovine. Kasneje je predstavljal ministrsko skupino v vrhovnem plenumu Osvobodilne fronte. Zgodovinar Branko Marušič povedanemu dodaja
Field-Marshal Wilhelm Leopold Colmar Freiherr von der Goltz, ki je bil vojaški guverner zasedene Belgije, je na današnji dan leta 1914 odpotoval v Istanbul, kjer je prevzel nadzor nad turško armado, saj je že leta 1988 pomagal turškemu cesarstvu reorganizirati armado po porazu v vojni z Rusijo. Leta 1915 je vodil 5. turško armado v bitkah z Britanci v Mezopotamiji, umrl je aprila leta 1916 v Bagdadu.
V Čedadu so na današnji dan leta 1979 odkrili spomenik Ivanu Trinku. Neva Lukeš je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Viljema Černa
Iz svetniškega imena Joachim je Merku izpeljal skupino priimkov Juh, Júha, Júša, Júšič, Júško, Júk in Júkič. 65 nosilk ali nosilcev priimka Juh je enakomerno porazporejenih po vseh slovenskih statističnih regijah, pol manj je nosilk ali nosilcev priimka Júha, ki živijo večinoma v osrednjeslovenski statistični regiji. Priimki Júša, Júšič, Júško, Júk in Júkič so statistično zanemarljivi. Fašisti so jih poitalijančili v Ughi.
Na današnji dan leta 1896 je v San Remu umrl izumitelj dinamita, Alfred Nobel, ki je večji del svojega premoženja prepustil skladu za nagrajevanje svetovnih znanstvenih in umetniških dosežkov. Prvič so Nobelove nagrade podelili leta 1901, na današnji dan leta 1954 jo je za roman Doktor Živago prejel ruski pisatelj Boris Leonidovič Pasternak. Larina pesem iz istoimenskega filma je postala svetovna uspešnica. Zaigral nam jo bo orkester Mauricea Jara
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov