Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Varšavi se je na današnji dan leta 1859 rodil okulist in filozof Ludwig Zamenhof. Že leta 1887 je objavil prvo knjigo o mednarodnem jeziku, sestavljenem iz korenov latinskih, angleških in nemških besed. Zanimivo, da je bil esperanto prepovedan v Nemčiji in Sovjetski zvezi, leta 1954 pa ga je podprl Unesco.
Srbska vojska je na današnji dan leta 1914 slavila že drugo zmago nad avstroogrsko cesarsko vojsko, ki se je morala po 12-dnevni zasedbi umakniti iz Beograda na položaje v Zemunu. V tej bitki je bilo zajetih okoli 43. tisoč avstoogrskih vojakov, častnikov in veliko orožja. Po kolubarski bitki so se vojne operacije na Balkanu ustavile do jeseni leta 1915 oziroma do skupnega avstroogrskega, nemškega in bolgarskega napada na Kraljevino Srbijo.
V Podgradu se je na današnji dan leta 1939 rodil ekonomist Rudi Šepič. Na Reki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in se zaposlil v Iplasovi podružnici v rojstnem kraju. Leta 1965 se je zaposlil na podgrajski Plami in jo od leta 1971 kot direktor razvil v inovativno podjetje, za kar je leta 1980 prejel Kraigherjevo nagrado. Prisluhnimo spominom Šepičevega sodelavca, Cirila Kastelica
V Gorici se je na današnji dan leta 1944 rodil novinar Aleks Štakul. Ob 60-em jubileju je pojasnil, kako je po naključni očetovi napaki postal Štajerec Po gimnaziji je v Mariboru študiral pravo in se leta 1960 zaposlil na nacionalni Radioteleviziji, najprej je bil dopisnik v Mariboru in Beogradu, zatem pa je delal kot gospodarski komentator, bil je generalni direktor Radiotelevizije Slovenija.
Patronimični priimek Kristančič sodi med redkejše slovenske priimke. Zanimivo, da je, sodeč po statističnih podatkih, izključno primorski. Od 207-ih nosilcev jih 175 živi v goriški, 21 pa v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cristini ali Cristiani.
V letalski nesreči nad Rokavskim prelivom je na današnji dan leta 1944 umrl ameriški jazzovski skladatelj in dirigent Glenn Miller. Med študijem matematike se je odločil za glasbo in leta 1926 postal pozavnist Pollackovega orkestra. Leta 1938 je ustanovil svoj orkester, ki je zaslovel s swingom. Med drugo svetovno vojno je kot major vodil orkester ameriških letalskih sil v Evropi. Prisluhnimo zimzeleni Moonlight Serenade
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Varšavi se je na današnji dan leta 1859 rodil okulist in filozof Ludwig Zamenhof. Že leta 1887 je objavil prvo knjigo o mednarodnem jeziku, sestavljenem iz korenov latinskih, angleških in nemških besed. Zanimivo, da je bil esperanto prepovedan v Nemčiji in Sovjetski zvezi, leta 1954 pa ga je podprl Unesco.
Srbska vojska je na današnji dan leta 1914 slavila že drugo zmago nad avstroogrsko cesarsko vojsko, ki se je morala po 12-dnevni zasedbi umakniti iz Beograda na položaje v Zemunu. V tej bitki je bilo zajetih okoli 43. tisoč avstoogrskih vojakov, častnikov in veliko orožja. Po kolubarski bitki so se vojne operacije na Balkanu ustavile do jeseni leta 1915 oziroma do skupnega avstroogrskega, nemškega in bolgarskega napada na Kraljevino Srbijo.
V Podgradu se je na današnji dan leta 1939 rodil ekonomist Rudi Šepič. Na Reki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in se zaposlil v Iplasovi podružnici v rojstnem kraju. Leta 1965 se je zaposlil na podgrajski Plami in jo od leta 1971 kot direktor razvil v inovativno podjetje, za kar je leta 1980 prejel Kraigherjevo nagrado. Prisluhnimo spominom Šepičevega sodelavca, Cirila Kastelica
V Gorici se je na današnji dan leta 1944 rodil novinar Aleks Štakul. Ob 60-em jubileju je pojasnil, kako je po naključni očetovi napaki postal Štajerec Po gimnaziji je v Mariboru študiral pravo in se leta 1960 zaposlil na nacionalni Radioteleviziji, najprej je bil dopisnik v Mariboru in Beogradu, zatem pa je delal kot gospodarski komentator, bil je generalni direktor Radiotelevizije Slovenija.
Patronimični priimek Kristančič sodi med redkejše slovenske priimke. Zanimivo, da je, sodeč po statističnih podatkih, izključno primorski. Od 207-ih nosilcev jih 175 živi v goriški, 21 pa v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cristini ali Cristiani.
V letalski nesreči nad Rokavskim prelivom je na današnji dan leta 1944 umrl ameriški jazzovski skladatelj in dirigent Glenn Miller. Med študijem matematike se je odločil za glasbo in leta 1926 postal pozavnist Pollackovega orkestra. Leta 1938 je ustanovil svoj orkester, ki je zaslovel s swingom. Med drugo svetovno vojno je kot major vodil orkester ameriških letalskih sil v Evropi. Prisluhnimo zimzeleni Moonlight Serenade
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov