Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petnajstodecembrske obletnice

15.12.2014

V Varšavi se je na današnji dan leta 1859 rodil okulist in filozof Ludwig Zamenhof. Že leta 1887 je objavil prvo knjigo o mednarodnem jeziku, sestavljenem iz korenov latinskih, angleških in nemških besed. Zanimivo, da je bil esperanto prepovedan v Nemčiji in Sovjetski zvezi, leta 1954 pa ga je podprl Unesco. Srbska vojska je na današnji dan leta 1914 slavila že drugo zmago nad avstroogrsko cesarsko vojsko, ki se je morala po 12-dnevni zasedbi umakniti iz Beograda na položaje v Zemunu. V tej bitki je bilo zajetih okoli 43. tisoč avstoogrskih vojakov, častnikov in veliko orožja. Po kolubarski bitki so se vojne operacije na Balkanu ustavile do jeseni leta 1915 oziroma do skupnega avstroogrskega, nemškega in bolgarskega napada na Kraljevino Srbijo. V Podgradu se je na današnji dan leta 1939 rodil ekonomist Rudi Šepič. Na Reki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in se zaposlil v Iplasovi podružnici v rojstnem kraju. Leta 1965 se je zaposlil na podgrajski Plami in jo od leta 1971 kot direktor razvil v inovativno podjetje, za kar je leta 1980 prejel Kraigherjevo nagrado. Prisluhnimo spominom Šepičevega sodelavca, Cirila Kastelica V Gorici se je na današnji dan leta 1944 rodil novinar Aleks Štakul. Ob 60-em jubileju je pojasnil, kako je po naključni očetovi napaki postal Štajerec Po gimnaziji je v Mariboru študiral pravo in se leta 1960 zaposlil na nacionalni Radioteleviziji, najprej je bil dopisnik v Mariboru in Beogradu, zatem pa je delal kot gospodarski komentator, bil je generalni direktor Radiotelevizije Slovenija. Patronimični priimek Kristančič sodi med redkejše slovenske priimke. Zanimivo, da je, sodeč po statističnih podatkih, izključno primorski. Od 207-ih nosilcev jih 175 živi v goriški, 21 pa v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cristini ali Cristiani. V letalski nesreči nad Rokavskim prelivom je na današnji dan leta 1944 umrl ameriški jazzovski skladatelj in dirigent Glenn Miller. Med študijem matematike se je odločil za glasbo in leta 1926 postal pozavnist Pollackovega orkestra. Leta 1938 je ustanovil svoj orkester, ki je zaslovel s swingom. Med drugo svetovno vojno je kot major vodil orkester ameriških letalskih sil v Evropi. Prisluhnimo zimzeleni Moonlight Serenade


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Petnajstodecembrske obletnice

15.12.2014

V Varšavi se je na današnji dan leta 1859 rodil okulist in filozof Ludwig Zamenhof. Že leta 1887 je objavil prvo knjigo o mednarodnem jeziku, sestavljenem iz korenov latinskih, angleških in nemških besed. Zanimivo, da je bil esperanto prepovedan v Nemčiji in Sovjetski zvezi, leta 1954 pa ga je podprl Unesco. Srbska vojska je na današnji dan leta 1914 slavila že drugo zmago nad avstroogrsko cesarsko vojsko, ki se je morala po 12-dnevni zasedbi umakniti iz Beograda na položaje v Zemunu. V tej bitki je bilo zajetih okoli 43. tisoč avstoogrskih vojakov, častnikov in veliko orožja. Po kolubarski bitki so se vojne operacije na Balkanu ustavile do jeseni leta 1915 oziroma do skupnega avstroogrskega, nemškega in bolgarskega napada na Kraljevino Srbijo. V Podgradu se je na današnji dan leta 1939 rodil ekonomist Rudi Šepič. Na Reki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in se zaposlil v Iplasovi podružnici v rojstnem kraju. Leta 1965 se je zaposlil na podgrajski Plami in jo od leta 1971 kot direktor razvil v inovativno podjetje, za kar je leta 1980 prejel Kraigherjevo nagrado. Prisluhnimo spominom Šepičevega sodelavca, Cirila Kastelica V Gorici se je na današnji dan leta 1944 rodil novinar Aleks Štakul. Ob 60-em jubileju je pojasnil, kako je po naključni očetovi napaki postal Štajerec Po gimnaziji je v Mariboru študiral pravo in se leta 1960 zaposlil na nacionalni Radioteleviziji, najprej je bil dopisnik v Mariboru in Beogradu, zatem pa je delal kot gospodarski komentator, bil je generalni direktor Radiotelevizije Slovenija. Patronimični priimek Kristančič sodi med redkejše slovenske priimke. Zanimivo, da je, sodeč po statističnih podatkih, izključno primorski. Od 207-ih nosilcev jih 175 živi v goriški, 21 pa v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cristini ali Cristiani. V letalski nesreči nad Rokavskim prelivom je na današnji dan leta 1944 umrl ameriški jazzovski skladatelj in dirigent Glenn Miller. Med študijem matematike se je odločil za glasbo in leta 1926 postal pozavnist Pollackovega orkestra. Leta 1938 je ustanovil svoj orkester, ki je zaslovel s swingom. Med drugo svetovno vojno je kot major vodil orkester ameriških letalskih sil v Evropi. Prisluhnimo zimzeleni Moonlight Serenade


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov