Danes se spominjamo znamenite vohunske afere, ki jo je leta 1894 sprožila najdba dokumentov v pisarni nemškega vojaškega atašeja v Parizu. Obsodili so stotnika Alfreda Dreyfussa, alzaškega Juda. Čez dve leti so odkrili, da je vohunil major Esterhazy, vendar ga je sodišče oprostilo. Pisatelj Emile Zola je tedaj objavil odprto pismo francoskemu predsedniku z naslovom Obtožujem. V Prečni se je na današnji dan leta 1909 rodil zgodovinar Metod Mikuž. Med vojno je bil verski referent Glavnega štaba, član plenuma Osvobodilne fronte, Snosa in Avnoja. Leta 1963 se je tako spominjal odhoda v Jajce Po vojni se je posvetil zgodovini, predaval je na univerzi in objavil 23 knjig, omenimo le Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji in Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem. Na današnji dan leta 1914 se je začela ofenziva enot turškega cesarstva na kavkaški fronti z bitko za Sarikamiş, oziroma Sraženje po rusko, s katero je turški vojni minister Ismail Enver hotel pregnati Ruse in zasesti Tbilisi, vzpodbuditi upor tamkajšnjih muslimanov in zagotoviti redne dobave nafte iz Kaspijskega bazena. V Huminu je na današnji dan leta 2009 umrl podjetnik in kulturnik Dino del Medico. Leta 1968 so v švicarskem mestecu Ozbe ustanovili Zvezo izseljencev Beneške Slovenije. Po potresu leta 1976 se je aktivno vključil v gradbeno obnovo. Z Vesno Leskovic sta izdala 3 knjige beneških receptov, ki jim je sledila knjiga Tartufi in vino, narodopisno delo je sklenil z izdajo narečnega slovarja terskih dolin Naše bieside in na predstavitvi v Bardu povedal "Žuželke so včasih sitne in zoprne, s tem je metaforični pomen priimka jasnejši. Poleg priimkov Múha, Mrav, Mrévlje so tu še Obad, goriški priimek Brécelj, ki odgovarja živalskemu imenu "brencelj", in priimki Kéber, Komár in Mrámor, "bramor", piše Merku. Ustavimo se pri pri priimku Brécelj. Statistiki so jih našteli 328, od tega dobro polovico 181 v goriški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Brecelli. Inspiracijo za Preludij za faunovo popoldne je skladatelj Claude Debussy dobil v pesmi Stephanea Malarmeeja. Na današnji dan leta 1894 so ga krstno zaigrali v Parizu, leta 1912 je Vaslav Nižinsky podpisal koreografijo za baletno uprizoritev. Prisluhnimo odlomku preludija, ki ga je leta 1915 posnel Simfonični orkester z dirigentom Arturom Toscaninijem