Rimski cesar Aurelij je na današnji dan leta 274 v Rimu uvedel kult nepremagljivega sonca in mu dal zgraditi tempelj ter uvedel 25. december kot praznik čaščenja novega boga, sebe pa razglasil za božjega namestnika na Zemlji. Kristusov rojstni dan so nekoč v Betlehemu slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Klemen Aleksandrijski piše, da so ga obhajali 25. pahoma, to je 20. maja. Šele leta 336 je božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. V Sloveniji je božič od leta 1989 dela prost dan. Koprski škof Metod Pirih je tedanjo novost tako komentiral Na današnji dan leta 1914 se je začelo neuradno božično premirje med vojaki na zahodni fronti. Nemški in francoski ter britanski vojaki so se srečali na nikogarjšnjem ozemlju med frontnima črtama in skupal praznovali božič. Jaslice so se po vsej verjetnosti razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. Frančišek Asiški je leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič postavil žive jaslice, na Slovenskem so prve jaslice postavili jezuiti leta 1644. O jaslicah v Istri je leta 1990 Primož Krečič tako pripovedoval Silvi Ferletič Božič je 12. najpogostejši slovenski priimek, v istrsko-kraški statistični regiji celo četrti. Statistiki so jih našteli kar 3 tisoč 585, največ, 713, v osrednjeslovenski, 531 v goriški in 461 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Natali, Bossi ali Bozzi. Na današnji dan leta 1924 je v Mariboru umrl skladatelj Viktor Parma, ki je zaslovel predvsem z operami in operetami romantične usmeritve. Je tudi avtor znamenitih oper Zlatorog in Ksenija. Paolo Petronio je pri založbi Mladika izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal/ dalet Prisluhnimo napitnici iz opere Zlatorog. Poje tenorist Ervin Ogner. Spremlja ga zbor in orkester mariborske opere, dirigira Kristjan Ukmar