Na današnji dan leta 1869 so koroški Slovenci v Celovcu ustanovili politično društvo Trdnjava. Na prvem občnem zboru so sprejeli mladoslovenski politični program, leta 1871 pa še jugoslovanski program. Andrej Einspieler je leta 1874 na deželni zbor naslovil kar 42 peticij o javni rabi slovenščine, ki jo je sicer zagotavljala ustava, vendar deželni zbor v Celovcu o tem ni hotel razpravljati. V Šturjah se je na današnji dan leta 1894 rodil pesnik Tone Batagelj. V goriškem alojzevišču je bil Kogojev in Bevkov sošolec, pridružil pa se je tudi Preporodu. Pisal je predvsem ljubezensko poezijo. Na tržaškem procesu so ga, kljub njegovi odsotnosti, obsodili. Med drugo svetovno vojno so ga ustaši aretirali in ga poslali v nemška koncentracijska taborišča. Po vojni je živel v Opatiji. V Trstu je na današnji dan leta 1969 umrl politik Jože Dekleva. Pravo je študiral v Ljubljani, leta 1925 je doktoriral v Sieni. Fašisti so ga konfinirali na otok Ponzo. Po vojni je bil v Trstu občinski odbornik, kasneje predsednik Slovensko-kulturno-gospodarske zveze. Ob 100-letnici njegovega rojstva je leta 1999 zgodovinar Borut Pahor izdal monografijo in ga tako opisal Komaj v zadnjih stoletjih se slovenski izpeljanki imena Johannes, Janez ali Ivan, pojavita tudi v pretežno skrajšanih oblikah Jan in Ivo. Med patronimičnimi oblikami priimkov Merku navaja Jánič, za katerega pa statistiki ugotavljajo, da je redek, saj so našteli le 55 nosilcev. Družinska oblika s pripono -ko nam daje nove priimke Jánko, Jénko, Jónko, iz teh pa je slovenščina pridobila nove izpeljanke Jánkovič, Jánčar, Jónčar. Fašisti so jih poitalijančili v Ianni, Gianetti ali Giannini. Na Šentviški gori je na današnji dan leta 1944 umrl skladatelj Ivan Laharnar. 18-leten je postal orglar in dve leti kasneje še pevovodja. Obširni opus 252-ih tiskanih in 273-ih skladb v rokopisu je pretežno sakralen. Laharnarjevo pesem Rožici je mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soči leta 1998 na reviji Primorska poje tako zapel