Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zahodni svet se bo na silvestrovo poslovil od starega leta in pričakal leto 2015. Judi in muslimani datum zadnjega dne leta določijo po luninem koledarju, za Kitajce pa se novo leto začne med koncem januarja in koncem februarja. V New Yorku so na današnji večer leta 1904 na trgu Times, kasneje bolj znanemu kot Longacre, prvič pripravili javno praznično pričakovanje novega leta.
V Idriji se je na današnji dan leta 1909 rodil učitelj, tigrovec in muzejski ravnatelj Srečko Logar. Fašistična policija ga je izključila iz učiteljišča in izgnala iz Tolmina, šolanje je nadaljeval v Gorici, kjer se je pridružil tigrovcem. Posebno sodišče ga je v Rimu obsodilo na osemletno zaporno kazen. Po amnestiji leta 1932 je pobegnil v Jugoslavijo. Nemci so ga kot vojnega ujetnika poslali na prisilno delo. Pred koncem vojne je pobegnil in na Golniku pomagal partizanom. Po osvoboditvi je bil v Idriji referent za prosveto in kar 20 let ravnatelj mestnega muzeja. Podrobneje o njem kustos Darko Viler
Edinost je v svoji zadnji številki leta 1914 objavila tudi Cesarjevo armadno povelje, v katerem Franc Jožef ugotavlja, da se že pet mesecev nahaja monarhija v vojni proti mogočnim sovražnikom, ki je bila vsiljena njej in njenim zvestim zaveznikom. "Hvaležno se spominjamo mnogih, ki so žrtvovali na krvavem bojišču svoje življenje za pravično stvar. Z najtoplejšim priznanjem pozdravljam vse Moje junake z željo, da privedo novo leto z božjo pomočjo do zmage".
Silvester izhaja iz latinskega imena Silvestrus. Povezujejo ga s pridevnikom silvestris "gozdni, v gozdu živeč", to je "gozdni prebivalec, hostnik". Zato imenu Silvester ustreza slovensko ime Gozdoslav, zapisano v čitalniški dobi. Statistiki so našteli le 15 nosilcev priimka Silvester, skoraj polovico v jugovzhodni statistični regiji.
V Trnovem se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Janez Lipušček. Po dveh letih gimnazije je postal mehaniški vajenec in pel v trnovskem kvintetu. Šolal se je pri Juliju Betetu, tako so ga sprejeli v operni zbor, leta 1942 je prvič nastopil kot Rudolf v operi La Boheme in kmalu postal prvak ljubljanske opere. V Slovenskem oktetu je pel od ustanovitve do leta 1966 in mu kot njegov prvi glas dal poseben pečat. Janezu Lipovščku prisluhnimo v pesmi indijskega gosta iz opere Sadko Nikla Rimskega Korsakova ob spremljavi okrestra RTV Ljubljana pod taktirko Jakova Cipcija
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Zahodni svet se bo na silvestrovo poslovil od starega leta in pričakal leto 2015. Judi in muslimani datum zadnjega dne leta določijo po luninem koledarju, za Kitajce pa se novo leto začne med koncem januarja in koncem februarja. V New Yorku so na današnji večer leta 1904 na trgu Times, kasneje bolj znanemu kot Longacre, prvič pripravili javno praznično pričakovanje novega leta.
V Idriji se je na današnji dan leta 1909 rodil učitelj, tigrovec in muzejski ravnatelj Srečko Logar. Fašistična policija ga je izključila iz učiteljišča in izgnala iz Tolmina, šolanje je nadaljeval v Gorici, kjer se je pridružil tigrovcem. Posebno sodišče ga je v Rimu obsodilo na osemletno zaporno kazen. Po amnestiji leta 1932 je pobegnil v Jugoslavijo. Nemci so ga kot vojnega ujetnika poslali na prisilno delo. Pred koncem vojne je pobegnil in na Golniku pomagal partizanom. Po osvoboditvi je bil v Idriji referent za prosveto in kar 20 let ravnatelj mestnega muzeja. Podrobneje o njem kustos Darko Viler
Edinost je v svoji zadnji številki leta 1914 objavila tudi Cesarjevo armadno povelje, v katerem Franc Jožef ugotavlja, da se že pet mesecev nahaja monarhija v vojni proti mogočnim sovražnikom, ki je bila vsiljena njej in njenim zvestim zaveznikom. "Hvaležno se spominjamo mnogih, ki so žrtvovali na krvavem bojišču svoje življenje za pravično stvar. Z najtoplejšim priznanjem pozdravljam vse Moje junake z željo, da privedo novo leto z božjo pomočjo do zmage".
Silvester izhaja iz latinskega imena Silvestrus. Povezujejo ga s pridevnikom silvestris "gozdni, v gozdu živeč", to je "gozdni prebivalec, hostnik". Zato imenu Silvester ustreza slovensko ime Gozdoslav, zapisano v čitalniški dobi. Statistiki so našteli le 15 nosilcev priimka Silvester, skoraj polovico v jugovzhodni statistični regiji.
V Trnovem se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Janez Lipušček. Po dveh letih gimnazije je postal mehaniški vajenec in pel v trnovskem kvintetu. Šolal se je pri Juliju Betetu, tako so ga sprejeli v operni zbor, leta 1942 je prvič nastopil kot Rudolf v operi La Boheme in kmalu postal prvak ljubljanske opere. V Slovenskem oktetu je pel od ustanovitve do leta 1966 in mu kot njegov prvi glas dal poseben pečat. Janezu Lipovščku prisluhnimo v pesmi indijskega gosta iz opere Sadko Nikla Rimskega Korsakova ob spremljavi okrestra RTV Ljubljana pod taktirko Jakova Cipcija
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov