Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 45 pred našim štetjem je bilo prvo prestopno leto, s katerim je začela veljati koledarska reforma, imenovana po Juliju Cezarju. Zanimivo, da so v Rusiji ta način štetja uveljavili šele na današnji dan leta 1700. Praznovanje novega leta je v zgodovini človeštva pestro in raznoliko. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let minulega stoletja še ohranjali koledniške običaje, ko so mladi po hišah voščili novo leto in prinašali srečo. V našem arhivu hranimo koledniško pričevanje Bernarde Slavec iz Knežaka:
Prvega novoletnega dne 1915 je tržaška Edinost izšla z uvodnikom ob 25-letnici časopisa, ki ga je od začetka urejal tedanji glavni urednik Makso Cotič. "Prva številka Edinosti je izšla na Novoletni dan 1890 kot majhen list, ki je izhajal dvakrat tedensko, a vendar smemo reči, da ne bi bilo danes našega mogočnega slovenskega Trsta, pred čigar narodno zavednostjo in uspešno narodno samoobrambo se sedaj klanja ves slovenski svet."
Partizanski dnevnik, glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, je na novoletni ponedeljek leta 1945 izšel z uvodnikom doktorja Mihe Potočnika z naslovom Iz leta borb v leto miru in svobode. "Novo leto miru in svobode. Novo leto - nova Slovenija - nova Jugoslavija, to je naše voščilo. Novo leto Slovanstva in človečanstva, ki bo vstalo poveličano in pomlajeno iz ruševi starega, na smrt obsojenega sveta. Naj bo zdravo in srečno!"
Istrska vas Abitanti ima ime italijanskega izvora, natančneje iz izpeljanke glagola abitare - prebivati, stanovati. Sicer je v starejšem zapisu iz leta 1763 zapisano Obitanti. Miro Kocjančič pozna še eno razlago:
V Idriji se je na današnji dan leta 1960 rodil flavtist Cveto Kobal. Že med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji se je uveljavil kot odličen flavtist v simfoničnem orkestru in kasneje kot solist. Zatem se je izpopolnjeval v Kanadi, Švici, Združenih državah Amerike in Franciji, kjer je zablestel z izvedbo Tantadrujevih želja skladatelja Alda Kumarja. Delal je kot docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Cveto Kobal je leta 2003 izdal zgoščenko, ki jo je Tatjana Gregorič tako predstavila: Prisluhnimo še odlomku posnetka iz leta 1983, ko je Cveta Kobala spremljala pianistka Vlasta Doležal - Rus
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 45 pred našim štetjem je bilo prvo prestopno leto, s katerim je začela veljati koledarska reforma, imenovana po Juliju Cezarju. Zanimivo, da so v Rusiji ta način štetja uveljavili šele na današnji dan leta 1700. Praznovanje novega leta je v zgodovini človeštva pestro in raznoliko. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let minulega stoletja še ohranjali koledniške običaje, ko so mladi po hišah voščili novo leto in prinašali srečo. V našem arhivu hranimo koledniško pričevanje Bernarde Slavec iz Knežaka:
Prvega novoletnega dne 1915 je tržaška Edinost izšla z uvodnikom ob 25-letnici časopisa, ki ga je od začetka urejal tedanji glavni urednik Makso Cotič. "Prva številka Edinosti je izšla na Novoletni dan 1890 kot majhen list, ki je izhajal dvakrat tedensko, a vendar smemo reči, da ne bi bilo danes našega mogočnega slovenskega Trsta, pred čigar narodno zavednostjo in uspešno narodno samoobrambo se sedaj klanja ves slovenski svet."
Partizanski dnevnik, glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, je na novoletni ponedeljek leta 1945 izšel z uvodnikom doktorja Mihe Potočnika z naslovom Iz leta borb v leto miru in svobode. "Novo leto miru in svobode. Novo leto - nova Slovenija - nova Jugoslavija, to je naše voščilo. Novo leto Slovanstva in človečanstva, ki bo vstalo poveličano in pomlajeno iz ruševi starega, na smrt obsojenega sveta. Naj bo zdravo in srečno!"
Istrska vas Abitanti ima ime italijanskega izvora, natančneje iz izpeljanke glagola abitare - prebivati, stanovati. Sicer je v starejšem zapisu iz leta 1763 zapisano Obitanti. Miro Kocjančič pozna še eno razlago:
V Idriji se je na današnji dan leta 1960 rodil flavtist Cveto Kobal. Že med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji se je uveljavil kot odličen flavtist v simfoničnem orkestru in kasneje kot solist. Zatem se je izpopolnjeval v Kanadi, Švici, Združenih državah Amerike in Franciji, kjer je zablestel z izvedbo Tantadrujevih želja skladatelja Alda Kumarja. Delal je kot docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Cveto Kobal je leta 2003 izdal zgoščenko, ki jo je Tatjana Gregorič tako predstavila: Prisluhnimo še odlomku posnetka iz leta 1983, ko je Cveta Kobala spremljala pianistka Vlasta Doležal - Rus
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov