Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemškega jezikoslovca in folklorista Jacoba Grimma poznamo predvsem kot sooavtorja znamenitih pravljic, ki sta jih izdala z bratom Wilhelmom. Manj znan je Grimmov zakon o glasovnih spremembah v nemški slovnici, ki je nastal na podlagi analize glasovnih razlik sorodnih indoevropskih jezikov. Jakob Grimm se je rodil na današnji dan leta 1785
V Beogradu se je na današnji dan leta 1890 rodil slikar, novinar in komunist Moša Pijade. Slikarstvo je študiral v rodnem Beogradu, Münchnu in Parizu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je delal v vrhovnem štabu partizanov. V arhivu hranimo Pijadejevo oceno obiska v Londonu leta 1957 ga-345
Že takoj po izbruhu prve svetovne vojne je Rusija na meji s turškim cesarstvom razporedila enote kavkaške armade, ki je štela sto tisoč vojakov, vendar so zaradi porazov na vzhodni fronti morali tja preseliti skoraj polovico moštva. Na današnji dan leta 1915 je 40 tisoč ruskih vojakov in 20 tisoč armenskih prostovoljcev napadlo turške položaje.
Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal, da se bratska Rdeča armada zmagovito bliža slovenski domovini, zahodni zavezniki pa zadajajo Nemcem udarec za udarcem. "Naši borci ne morejo biti lačni, ko stopajo v odločilne bitke! Stopimo me na izpraznjena mesta v naših gospodarskih enotah," so zapisali v pozivu z naslovom Slovenke od Trsta do Lendave, od Celovca do Črnomlja.
Tvorba krajevnega imena Ánhovo kaže na izpeljavo iz osebnega imena Vanih ali Anih, ki je morda sorodno z onim, ki se pojavlja v krajevnem imenu Vanišinin Breg, in iz češkega osebnega imena Vána, ki je osnova čeških krajevnih imen Vanice, Vanov, Vanovice in Vanovka. V zapisu iz leta 1277 je omenjana villa Wanicho, leta 1330 Wanichove, leta 1523 Anichaw. Fašisti so Anhovo poitalijančili v Anicova Coradda.
V Zagrebu je na današnji dan leta 1985 umrl dirigent Lovro Matačič. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.V arhivu hranimo pričevanje Marka Muniha o šolanju pri Lovru Matačiču v Frankfurtu: Prisluhnimo odlomku Moje pesmi iz Balkanofonije - simfonične suite Josipa Štolcerja Slavenskega. Zagrebškim filharmonikom je na snemanju dirigiral Lovro Matačič
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Nemškega jezikoslovca in folklorista Jacoba Grimma poznamo predvsem kot sooavtorja znamenitih pravljic, ki sta jih izdala z bratom Wilhelmom. Manj znan je Grimmov zakon o glasovnih spremembah v nemški slovnici, ki je nastal na podlagi analize glasovnih razlik sorodnih indoevropskih jezikov. Jakob Grimm se je rodil na današnji dan leta 1785
V Beogradu se je na današnji dan leta 1890 rodil slikar, novinar in komunist Moša Pijade. Slikarstvo je študiral v rodnem Beogradu, Münchnu in Parizu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je delal v vrhovnem štabu partizanov. V arhivu hranimo Pijadejevo oceno obiska v Londonu leta 1957 ga-345
Že takoj po izbruhu prve svetovne vojne je Rusija na meji s turškim cesarstvom razporedila enote kavkaške armade, ki je štela sto tisoč vojakov, vendar so zaradi porazov na vzhodni fronti morali tja preseliti skoraj polovico moštva. Na današnji dan leta 1915 je 40 tisoč ruskih vojakov in 20 tisoč armenskih prostovoljcev napadlo turške položaje.
Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal, da se bratska Rdeča armada zmagovito bliža slovenski domovini, zahodni zavezniki pa zadajajo Nemcem udarec za udarcem. "Naši borci ne morejo biti lačni, ko stopajo v odločilne bitke! Stopimo me na izpraznjena mesta v naših gospodarskih enotah," so zapisali v pozivu z naslovom Slovenke od Trsta do Lendave, od Celovca do Črnomlja.
Tvorba krajevnega imena Ánhovo kaže na izpeljavo iz osebnega imena Vanih ali Anih, ki je morda sorodno z onim, ki se pojavlja v krajevnem imenu Vanišinin Breg, in iz češkega osebnega imena Vána, ki je osnova čeških krajevnih imen Vanice, Vanov, Vanovice in Vanovka. V zapisu iz leta 1277 je omenjana villa Wanicho, leta 1330 Wanichove, leta 1523 Anichaw. Fašisti so Anhovo poitalijančili v Anicova Coradda.
V Zagrebu je na današnji dan leta 1985 umrl dirigent Lovro Matačič. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.V arhivu hranimo pričevanje Marka Muniha o šolanju pri Lovru Matačiču v Frankfurtu: Prisluhnimo odlomku Moje pesmi iz Balkanofonije - simfonične suite Josipa Štolcerja Slavenskega. Zagrebškim filharmonikom je na snemanju dirigiral Lovro Matačič
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov