Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vem, da nič ne vem. To načelo učene nevednosti si je za izhodišče raziskovanja postavil, po nekaterih podatkih na današnji dan leta 470 pred našim štetjem, v Atenah rojeni filozof Sokrat. Njegov nauk, ki je bistveno vplival na predstavnike evropskega razsvetljenstva, poznamo po Platonovih Dialogih.
"Varčujmo" je bil naslov prispevka v Slovencu, ki je izšel na današnji dan leta 1915: "Ne zmaguje se samo s kanoni in puškami, temveč tudi z živili." Anonimni avtor je bralce poučeval, da je "... treba paziti zlasti na kruh. Beli kruh je potrata pšenične moke. Krompirja pred kuhanjem ne smemo olupiti, saj ga gre tako v nič kar petina."
Na Predmeji se je na današnji dan leta 1935 rodil sociolog Aldo Černigoj. Po končanem učiteljišču v Tolminu je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral sociologijo. Predaval je na koprski srednji ekonomski šoli in na gimnaziji, zatem je delal na Zavodu za zaposlovanje. Na Skupnosti obalnih občin je skrbel za razvoj visokega šolstva, predhodnice današnje Univerze na Primorskem. Ob izidu knjige Večer pri Maticovih je tako strnil spomine na otroštvo:
Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal hudih bojih v Liki, čete 1. ameriške armade so začele napadati severni nemški bok v Ardenih, zavezniški letalski napadi na nemška mesta pa so se vrstili že 14 dni.
Krajevno ime Artv`iže je izpeljano iz severnonemškega osebnega imena Hartwig. Če je izvor jasen, pa je tvorba zapletenejša, je zapisal Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen. Če je srednjeveški zapis dobesedni prevod slovenskega imena (ali obratno) je ime Artvíže nastalo po plurizaciji - številnosti imena Artviže (brdo), ki vsebuje obliko srednjega spola pridevnika Artviž(j)i ali Hartvigov. Fašisti so Artv`iže poitalijančili v Artuize.
V Parizu so na današnji dan leta 1875 slovesno odprli novo operno in baletno hišo, ki jo je zasnoval arhitekt Charles Garnier. Dvorana ima v parterju in štirih balkonih kar 1900 sedež, oder pa lahko sprejmo 450 nastopajočih. Na otvoritveni slovesnosti so zaigrali uverturo opere Nema iz Porticija Danijela Auberja, balet Le Corsaire in Rossinijevo opero William Tell. Prisluhnimo odlomku uverture iz Rossinijeve opere, Filharmonikom iz Plovdiva je na snemanju dirigiral Ruslan Raičev
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Vem, da nič ne vem. To načelo učene nevednosti si je za izhodišče raziskovanja postavil, po nekaterih podatkih na današnji dan leta 470 pred našim štetjem, v Atenah rojeni filozof Sokrat. Njegov nauk, ki je bistveno vplival na predstavnike evropskega razsvetljenstva, poznamo po Platonovih Dialogih.
"Varčujmo" je bil naslov prispevka v Slovencu, ki je izšel na današnji dan leta 1915: "Ne zmaguje se samo s kanoni in puškami, temveč tudi z živili." Anonimni avtor je bralce poučeval, da je "... treba paziti zlasti na kruh. Beli kruh je potrata pšenične moke. Krompirja pred kuhanjem ne smemo olupiti, saj ga gre tako v nič kar petina."
Na Predmeji se je na današnji dan leta 1935 rodil sociolog Aldo Černigoj. Po končanem učiteljišču v Tolminu je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral sociologijo. Predaval je na koprski srednji ekonomski šoli in na gimnaziji, zatem je delal na Zavodu za zaposlovanje. Na Skupnosti obalnih občin je skrbel za razvoj visokega šolstva, predhodnice današnje Univerze na Primorskem. Ob izidu knjige Večer pri Maticovih je tako strnil spomine na otroštvo:
Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal hudih bojih v Liki, čete 1. ameriške armade so začele napadati severni nemški bok v Ardenih, zavezniški letalski napadi na nemška mesta pa so se vrstili že 14 dni.
Krajevno ime Artv`iže je izpeljano iz severnonemškega osebnega imena Hartwig. Če je izvor jasen, pa je tvorba zapletenejša, je zapisal Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen. Če je srednjeveški zapis dobesedni prevod slovenskega imena (ali obratno) je ime Artvíže nastalo po plurizaciji - številnosti imena Artviže (brdo), ki vsebuje obliko srednjega spola pridevnika Artviž(j)i ali Hartvigov. Fašisti so Artv`iže poitalijančili v Artuize.
V Parizu so na današnji dan leta 1875 slovesno odprli novo operno in baletno hišo, ki jo je zasnoval arhitekt Charles Garnier. Dvorana ima v parterju in štirih balkonih kar 1900 sedež, oder pa lahko sprejmo 450 nastopajočih. Na otvoritveni slovesnosti so zaigrali uverturo opere Nema iz Porticija Danijela Auberja, balet Le Corsaire in Rossinijevo opero William Tell. Prisluhnimo odlomku uverture iz Rossinijeve opere, Filharmonikom iz Plovdiva je na snemanju dirigiral Ruslan Raičev
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov