Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Moskvi so na današnji dan leta 1825 slovesno odprli Veliko gledališče - Bolšoj Teater. Posebnost novega gledališča je bila v tem, da je operne in dramske predstave izvajal isti ansambel.
Italija je državam Antante pogojevala svojo pridružitev za vstop v vojno proti Avstroogrski s pridobitvijo dežel, naseljenih s Slovenci in Hrvati. 6. januarja 1915 so v Trst poslali diplomata Carla Gallija, ki se je sestal s slovenskim poslancem v dunajskem parlamentu Otokarjem Ribařem in z bodočim poslancem italijanske poslanske zbornice Jožetom Vilfanom ter odvetnikom Matkom Mandičem. Prepričan je bil, da bi se morala italijanska zasedba končati v Trstu, čeprav so skrajni iredentisti zahtevali tudi Reko in večji del Dalmacije, kar so kasneje tudi dosegli.
Na današnji dan leta 1945 so posadke ameriških bombnikov B-29 silovito bombardirale japonsko prestolnico Tokyo.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl literarni zgodovinar Anton Ocvirk. Zaradi prve svetovne vojne se je družina iz Žage najprej preselila v okolico Dunaja, nato pa v Ljubljano, kjer je Anton maturiral in, po študiju filozofije na Dunaju, diplomiral še iz slavistike in primerjalne književnosti. Kot štipendist je na Sorbonni opravil specializacijo in v Ljubljani ubranil disertacijo z naslovom Levstikov duševni obraz. Ob izbruhu vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, Nemci so ga leta 1944 odpeljali v taborišče Dachau. Po vojni je na Filozofski fakulteti vodil oddelek za primerjalno književnost. Prisluhnimo odlomku oddaje ob 90-letnici rojstva Antona Ocvirka:
Za krajevno ime Ávber Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljpisnih imen, meni, da verjetno izhaja iz osebnega nemškega imena Alber, kar razlagajo kot hipokoristik oz. ljubkovalno ime za Albrecht. Manj verjetna je izpeljava iz romanske besede alber, naplavina, ali iz iste osnove kot jo ima slovenska beseda lápor. Fašisti so Ávber poitalijančili v Álber di Sesana.
Klavirsko suito Miroirs je Maurice Ravel napisal v času, ko je že bil član avantgarde umetniške skupine Société des Apaches. Četrti del Alborada del gracioso oz. Pavlihova jutranjica je posvetil glasbenemu kritiku, profesorju in publicistu Michelu-Dimitriju Calvocoressiju. Krstno so jo zaigrali na današnji dan leta 1905, zato prisluhnimo odlomku skladbe, ki jo je posnel tudi Simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Sama Hubada
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Moskvi so na današnji dan leta 1825 slovesno odprli Veliko gledališče - Bolšoj Teater. Posebnost novega gledališča je bila v tem, da je operne in dramske predstave izvajal isti ansambel.
Italija je državam Antante pogojevala svojo pridružitev za vstop v vojno proti Avstroogrski s pridobitvijo dežel, naseljenih s Slovenci in Hrvati. 6. januarja 1915 so v Trst poslali diplomata Carla Gallija, ki se je sestal s slovenskim poslancem v dunajskem parlamentu Otokarjem Ribařem in z bodočim poslancem italijanske poslanske zbornice Jožetom Vilfanom ter odvetnikom Matkom Mandičem. Prepričan je bil, da bi se morala italijanska zasedba končati v Trstu, čeprav so skrajni iredentisti zahtevali tudi Reko in večji del Dalmacije, kar so kasneje tudi dosegli.
Na današnji dan leta 1945 so posadke ameriških bombnikov B-29 silovito bombardirale japonsko prestolnico Tokyo.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl literarni zgodovinar Anton Ocvirk. Zaradi prve svetovne vojne se je družina iz Žage najprej preselila v okolico Dunaja, nato pa v Ljubljano, kjer je Anton maturiral in, po študiju filozofije na Dunaju, diplomiral še iz slavistike in primerjalne književnosti. Kot štipendist je na Sorbonni opravil specializacijo in v Ljubljani ubranil disertacijo z naslovom Levstikov duševni obraz. Ob izbruhu vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, Nemci so ga leta 1944 odpeljali v taborišče Dachau. Po vojni je na Filozofski fakulteti vodil oddelek za primerjalno književnost. Prisluhnimo odlomku oddaje ob 90-letnici rojstva Antona Ocvirka:
Za krajevno ime Ávber Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljpisnih imen, meni, da verjetno izhaja iz osebnega nemškega imena Alber, kar razlagajo kot hipokoristik oz. ljubkovalno ime za Albrecht. Manj verjetna je izpeljava iz romanske besede alber, naplavina, ali iz iste osnove kot jo ima slovenska beseda lápor. Fašisti so Ávber poitalijančili v Álber di Sesana.
Klavirsko suito Miroirs je Maurice Ravel napisal v času, ko je že bil član avantgarde umetniške skupine Société des Apaches. Četrti del Alborada del gracioso oz. Pavlihova jutranjica je posvetil glasbenemu kritiku, profesorju in publicistu Michelu-Dimitriju Calvocoressiju. Krstno so jo zaigrali na današnji dan leta 1905, zato prisluhnimo odlomku skladbe, ki jo je posnel tudi Simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Sama Hubada
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov