Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1875 je v Ljubljani umrl filozof in pravnik Etbin Henrik Costa. Na graški univerzi je doktoriral iz filozofije in čez dve leti še iz prava. V Ljubljani je odprl odvetniško pisarno, bil je med ustanovitelji Slovenske matice in njen predsednik, načelnik Sokola, deželni in državni poslanec ter ljubljanski župan.
"Zanimivo, da so puščice francoskih aviatikov, ki jih mečejo na nemške zrakoplove, večinoma napravljene v Nemčiji. Ta tkalska vretenca, ki so jih pobrali po nemških strelskih jarkih, nosijo na eni strani napis "invetion francais", na drugi strani pa "fabrikation allemande". Ukanjena nemška tvrdka je izvedela šele po teh najdbah, v kak namen je dobila iz Francoske tako veliko naročilo "vretenc". - Ta vojni drobec je tržaška Edinost povzela po pisanju časnika Politiken na današnji dan leta 1915.
Medtem ko je Rdeča armada na današnji dan leta 1945 osvobodila Litvo, je nedeljski Partizanski dnevnik objavil tudi članek dopisnika Toneta Tratnika z naslovom Bratstvo v orožju: "Na Primorskem se v okviru 9. korpusa bori tudi divizija Garibaldi, ki je še mlada in si šele pridobiva izkušnje. Tovariš komandant Sasso in komisar Vanni sta izkušena stara borca. Vsak dan bolj izginja medsebojna mržnja, ki so jo umetno ustvarile vladajoče klike obeh narodov."
Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl pisatelj Ciril Kosmač. Pred koncem vojne je na osvobojenem ozemlju urejal Slovenski poročevalec in takoj po vojni izdal zbirko novel Sreča in Kruh. Napisal je scenarij za prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji, v kartuziji Pleterje Balado o trobenti in oblaku, zaslovel pa je s Tantadrujem. Augusta 1968 je po vrnitvi iz Češkoslovaške v pogovoru z Bogdanom Tometom takole obsodil sovjetsko oboroženo zadušitev češke pomladi:
Bílje so deloma obcestno, deloma gručasto naselje v Spodnji Vipavski dolini. Iz sklanjatve in pridevnika bíljenski lahko sklepamo o prvotnem množinskem prebivalstvenem imenu Bilane. Fašisti so kraj preimonevali v Biglia.
Fra Diavolo je komična opera v treh dejanjih Daniela Auberja. Libreto je spisal Eugene Scribe. Krstna predstava je bila v Parizu 28. januarja 1830. Opera je bila pri občinstvu lepo sprejeta in je bila v 19. stoletju ena izmed bolj priljubljenih, zato prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel orkester Concerto Lamaoureux z dirigentom Jeanom Fournetom
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1875 je v Ljubljani umrl filozof in pravnik Etbin Henrik Costa. Na graški univerzi je doktoriral iz filozofije in čez dve leti še iz prava. V Ljubljani je odprl odvetniško pisarno, bil je med ustanovitelji Slovenske matice in njen predsednik, načelnik Sokola, deželni in državni poslanec ter ljubljanski župan.
"Zanimivo, da so puščice francoskih aviatikov, ki jih mečejo na nemške zrakoplove, večinoma napravljene v Nemčiji. Ta tkalska vretenca, ki so jih pobrali po nemških strelskih jarkih, nosijo na eni strani napis "invetion francais", na drugi strani pa "fabrikation allemande". Ukanjena nemška tvrdka je izvedela šele po teh najdbah, v kak namen je dobila iz Francoske tako veliko naročilo "vretenc". - Ta vojni drobec je tržaška Edinost povzela po pisanju časnika Politiken na današnji dan leta 1915.
Medtem ko je Rdeča armada na današnji dan leta 1945 osvobodila Litvo, je nedeljski Partizanski dnevnik objavil tudi članek dopisnika Toneta Tratnika z naslovom Bratstvo v orožju: "Na Primorskem se v okviru 9. korpusa bori tudi divizija Garibaldi, ki je še mlada in si šele pridobiva izkušnje. Tovariš komandant Sasso in komisar Vanni sta izkušena stara borca. Vsak dan bolj izginja medsebojna mržnja, ki so jo umetno ustvarile vladajoče klike obeh narodov."
Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl pisatelj Ciril Kosmač. Pred koncem vojne je na osvobojenem ozemlju urejal Slovenski poročevalec in takoj po vojni izdal zbirko novel Sreča in Kruh. Napisal je scenarij za prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji, v kartuziji Pleterje Balado o trobenti in oblaku, zaslovel pa je s Tantadrujem. Augusta 1968 je po vrnitvi iz Češkoslovaške v pogovoru z Bogdanom Tometom takole obsodil sovjetsko oboroženo zadušitev češke pomladi:
Bílje so deloma obcestno, deloma gručasto naselje v Spodnji Vipavski dolini. Iz sklanjatve in pridevnika bíljenski lahko sklepamo o prvotnem množinskem prebivalstvenem imenu Bilane. Fašisti so kraj preimonevali v Biglia.
Fra Diavolo je komična opera v treh dejanjih Daniela Auberja. Libreto je spisal Eugene Scribe. Krstna predstava je bila v Parizu 28. januarja 1830. Opera je bila pri občinstvu lepo sprejeta in je bila v 19. stoletju ena izmed bolj priljubljenih, zato prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel orkester Concerto Lamaoureux z dirigentom Jeanom Fournetom
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov