Na Reki pri Zgornjih Hočah se je na današnji dan leta 1845 rodil literarni zgodovinar in indolog Karel Glaser. Po končani mariborski gimnaziji je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko. Že v gimnazijskih letih se je seznanil z indijsko-iransko filologijo, predvsem ga je zanimal sanskrt, iz katerega je tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v Trstu in Berlinu ter na Dunaju. Medtem ko so na današnji dan leta 1915 turško-nemške čete prodrle do bregov sueškega prekopa, so v vseh slovenskih deželah vladale izjemno slabe gospodarske in življenjske razmere. Februarja 1915 so oblasti odredile omejeno porabo krušne moke - 200g na osebo na dan. Naša vojska zastavlja sovražniku poti za umik, tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik naslovil Vojno poročilo Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. »V Podravini so naše čete nadaljevale ofenzivne operacije in vrgle ojačani sovražni polk še dalje proti jugozapadu. Na področju Sarajevo-Brod se nadaljujejo srdite borbe z nemško divizijo, ki se skuša prebiti na sever.« V oddaji Zamejski kraji in ljudje se je Neva Lukeš na današnji dan leta 1980 tako spomnila smrti fizika, profesorja, poljudnoznanstvenega pisatelja, narodno obrambnega publicista Lava Čermelja. Prisluhnimo odlomku: Bôvec je mestno naselje pod južnim pobočjem Rombona. Leži na najvišji soški terasi ob severnem robu bovške kotline. Naselje se prvič omenja leta 1174, ko je grad v Klužah postal strateško pomembnejši od Robelnika, ki je bil poseljen že v halštatski dobi. Kasneje je tod vodila rimska cesta v Norik. Izhodišče slovenskega Blica je predslovanskega izvora. Prisluhnimo še razlagi Fedje Klavore: Bôvec so fašisti preimenovali v Plezzo. V Idriji je na današnji dan leta 1875 umrl skladatelj in organist Jožef Gnjezda. Po končani rudarski ljudski šoli ga je v glasbo uvedel Anton Krašer. Na gradu Windischgratzov je kneginjo poučeval klavir in violino. Ko se je vrnil v Idrijo, je postal mestni organist, vodil je pevski zbor in orkester. Napisal je celo vrsto cerkvenih skladb. Prisluhnimo pesmi Raduj človek moj, ki jo je zapel Slovenski oktet