Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osemnajstofebruarske obletnice leta dva tisoč petnjast

18.02.2015

V Comu se je na današnji dan leta 1745 rodil fizik Allesandro Giuseppe Antonio Volta. Na kraljevi šoli v Comu je poučeval fiziko, zatem je z delom nadaljeval na univerzi v Paviji. Leta 1800 je predstavil galvanski element, prvi uporabni vir električne napetosti. Na današnji dan leta 1915 se je začela nemška podmorniška blokada britanskih pristanišč. Nemci so rusko armado brez upiranja potisnili proti vzhodu. Po avstroogrskem porazu proti srbski vojski v Kolubarski bitki so preostale enote premeščali na vzhodno fronto. "Praznik slovenske enotnosti" - Tako je partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Janeza Stanovnika ob drugi obletnici Dolomitske izjave treh skupin Osvobodilne fronte: Komunistične stranke Slovenije, Skupine krščanskih socialistov in Demokratičnega krila Sokola, ki so se odpovedali samostojnim organizacijskim oblikam in priznali Osvobodilno fronto kot edino vsenarodno organizacijo, ki jo vodi Izvršni odbor. »Narodna enotnost je danes temelj naše demokracije. V tej državi pa ne odločajo več strankarski vrhovi, ampak odloča narod kot celota, zbran v Osvobodilni fronti." Eden največjih slovenskih pisateljev, Prežihov Voranc oziroma Lovro Kuhar, je umrl na današnji dan leta 1950. Njegove zbirke novel Samorastniki, Požganica, vojni roman Doberdob in Solzice sodijo med mojstrovine slovenske umetniške besede. V našem arhivu hranimo dramatizirano novelo Vodnjak. Prisluhnimo odlomku pripovedi Borisa Kralja: Bríč kot naselje obstaja šele od leta 1952, ko je tedanja kmetijska zadruga tam zgradila dve stanovanjski hiši in hlev, danes pa je tam ob velikem vinogradu še klet. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1895 rodil skladatelj in dirigent Heribert Svetel. V Ljubljani je sočasno študiral pravo in glasbo. Od leta 1926 je bil zborovodja železničarskega društva Sloga, kasneje pomožni dirigent opere v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa je bil dirigent mariborske opere. Napisal je več kot 220 opernih, orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Na tolminskem koncertu revije Primorska poje leta 1998 je moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek Kontovel z dirigentom Miranom Žitkom posnel pesem Heriberta Svetela, Tičice lepo pojo


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osemnajstofebruarske obletnice leta dva tisoč petnjast

18.02.2015

V Comu se je na današnji dan leta 1745 rodil fizik Allesandro Giuseppe Antonio Volta. Na kraljevi šoli v Comu je poučeval fiziko, zatem je z delom nadaljeval na univerzi v Paviji. Leta 1800 je predstavil galvanski element, prvi uporabni vir električne napetosti. Na današnji dan leta 1915 se je začela nemška podmorniška blokada britanskih pristanišč. Nemci so rusko armado brez upiranja potisnili proti vzhodu. Po avstroogrskem porazu proti srbski vojski v Kolubarski bitki so preostale enote premeščali na vzhodno fronto. "Praznik slovenske enotnosti" - Tako je partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Janeza Stanovnika ob drugi obletnici Dolomitske izjave treh skupin Osvobodilne fronte: Komunistične stranke Slovenije, Skupine krščanskih socialistov in Demokratičnega krila Sokola, ki so se odpovedali samostojnim organizacijskim oblikam in priznali Osvobodilno fronto kot edino vsenarodno organizacijo, ki jo vodi Izvršni odbor. »Narodna enotnost je danes temelj naše demokracije. V tej državi pa ne odločajo več strankarski vrhovi, ampak odloča narod kot celota, zbran v Osvobodilni fronti." Eden največjih slovenskih pisateljev, Prežihov Voranc oziroma Lovro Kuhar, je umrl na današnji dan leta 1950. Njegove zbirke novel Samorastniki, Požganica, vojni roman Doberdob in Solzice sodijo med mojstrovine slovenske umetniške besede. V našem arhivu hranimo dramatizirano novelo Vodnjak. Prisluhnimo odlomku pripovedi Borisa Kralja: Bríč kot naselje obstaja šele od leta 1952, ko je tedanja kmetijska zadruga tam zgradila dve stanovanjski hiši in hlev, danes pa je tam ob velikem vinogradu še klet. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1895 rodil skladatelj in dirigent Heribert Svetel. V Ljubljani je sočasno študiral pravo in glasbo. Od leta 1926 je bil zborovodja železničarskega društva Sloga, kasneje pomožni dirigent opere v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa je bil dirigent mariborske opere. Napisal je več kot 220 opernih, orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Na tolminskem koncertu revije Primorska poje leta 1998 je moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek Kontovel z dirigentom Miranom Žitkom posnel pesem Heriberta Svetela, Tičice lepo pojo


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov