Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Črničah se je na današnji dan leta 1860 rodil šolnik Anton Kosovel. Učiteljišče je končal v Kopru in se sam dodatno izobraževal. Poučeval je na Goriškem in na Krasu, nekaj časa kot nadučitelj vodil šolo v Sežani, upokojitev pa je dočakal v Tomaju. Bil je tudi odličen pevovodja. S skladateljem Srečkom Kumarjem sta pripravila zbirko zborovskih skladb, ki pa se je izgubila. Sinova Srečka in Stana je redno vzpodbujal k umetniškemu ustvarjanju.
Edinost je na današnji dan leta 1915 objavila v rubriki Sličice iz vojne tudi poročilo Berliner Tagelblatta: "Kako se kupuje krompir v Berolinu: Ura je osem zjutraj. Na wilmerdorsfskem trgu kopica žensk čaka s košarami, torbami, celo z vozički. Pridrdra voz s krompirjem. V dokaz , da je to 'vojni krompir', stoji poleg voza stražnik. Voznik ni niti stopil z voza in dejal stražniku: "Prodam le za 45!" Množica žensk niti ne črhne, zato pa varuh postave odločno reče: "Po 45 pfeningov ne gre! Je odlok!" Stražnik hitro telefonično vpraša wilmedorfski magistrat. Z magistrata telefonirajo: "40 pfeningov je maksimalna cena in basta!" Trgovec na vozu pa je pribil: " Dobro, pa grem!" Tako vidimo nedolžno demonstracijo pred rdečo mestno hišo."
V Sovodnjah ob Soči se je na današnji dan leta 1920 rodil politik Jožef Češčut. Delal je v sovodenjski tekstilni tovarni in se leta 1943 pridružil partizanom. Po osvoboditvi je sodeloval na ustanovnem sestanku Demokratične fronte Slovencev. Za župana Sovodenj je bil prvič izvoljen leta 1951 in to dolžnost je opravljal polnih 30 let. Leta 1974 je tako voščil sokrajanom:
Železnica Sarajevo - Brod presekana; V Vzhodni Prusiji se boji nadaljujejo z nezmanjšano silo; Na Zapadu narašča število nemških ujetnikov; - tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 strnil poročila z bojišč.
Búkovski Vrh je razloženo naselje v severovzhodnem delu Šentviške planote. Vas sestavljajo zaselki Pušnik, Lipeta, Doline in Svinače. Etimološko je ime Búkovski, pridevniška izpeljanka imena drevesa.
V Mariboru se je na današnji dan leta 1945 rodil skladatelj Janko Jezovšek. Kompozicijo, dirigiranje, petje in elektronsko glasbo je študiral v Zagrebu , Frankfurtu in v Kölnu. Njegova multimedijska dela pričajo o avtorjevi samoniklosti in o inventivnosti izbora glasbenih protagonistov. Jezovškovo priredbo Prešernove pesmi Luna sije je posnel tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič po taktirko Marka Muniha
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Črničah se je na današnji dan leta 1860 rodil šolnik Anton Kosovel. Učiteljišče je končal v Kopru in se sam dodatno izobraževal. Poučeval je na Goriškem in na Krasu, nekaj časa kot nadučitelj vodil šolo v Sežani, upokojitev pa je dočakal v Tomaju. Bil je tudi odličen pevovodja. S skladateljem Srečkom Kumarjem sta pripravila zbirko zborovskih skladb, ki pa se je izgubila. Sinova Srečka in Stana je redno vzpodbujal k umetniškemu ustvarjanju.
Edinost je na današnji dan leta 1915 objavila v rubriki Sličice iz vojne tudi poročilo Berliner Tagelblatta: "Kako se kupuje krompir v Berolinu: Ura je osem zjutraj. Na wilmerdorsfskem trgu kopica žensk čaka s košarami, torbami, celo z vozički. Pridrdra voz s krompirjem. V dokaz , da je to 'vojni krompir', stoji poleg voza stražnik. Voznik ni niti stopil z voza in dejal stražniku: "Prodam le za 45!" Množica žensk niti ne črhne, zato pa varuh postave odločno reče: "Po 45 pfeningov ne gre! Je odlok!" Stražnik hitro telefonično vpraša wilmedorfski magistrat. Z magistrata telefonirajo: "40 pfeningov je maksimalna cena in basta!" Trgovec na vozu pa je pribil: " Dobro, pa grem!" Tako vidimo nedolžno demonstracijo pred rdečo mestno hišo."
V Sovodnjah ob Soči se je na današnji dan leta 1920 rodil politik Jožef Češčut. Delal je v sovodenjski tekstilni tovarni in se leta 1943 pridružil partizanom. Po osvoboditvi je sodeloval na ustanovnem sestanku Demokratične fronte Slovencev. Za župana Sovodenj je bil prvič izvoljen leta 1951 in to dolžnost je opravljal polnih 30 let. Leta 1974 je tako voščil sokrajanom:
Železnica Sarajevo - Brod presekana; V Vzhodni Prusiji se boji nadaljujejo z nezmanjšano silo; Na Zapadu narašča število nemških ujetnikov; - tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 strnil poročila z bojišč.
Búkovski Vrh je razloženo naselje v severovzhodnem delu Šentviške planote. Vas sestavljajo zaselki Pušnik, Lipeta, Doline in Svinače. Etimološko je ime Búkovski, pridevniška izpeljanka imena drevesa.
V Mariboru se je na današnji dan leta 1945 rodil skladatelj Janko Jezovšek. Kompozicijo, dirigiranje, petje in elektronsko glasbo je študiral v Zagrebu , Frankfurtu in v Kölnu. Njegova multimedijska dela pričajo o avtorjevi samoniklosti in o inventivnosti izbora glasbenih protagonistov. Jezovškovo priredbo Prešernove pesmi Luna sije je posnel tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič po taktirko Marka Muniha
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov