Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1895 se je v Gornjih Vremah rodil kmet in pisatelj France Magajna. Osemnajstleten je odšel v Združene države Amerike, kjer je po rudniški nesreči začel dopisovati v tamkajšnje slovenske časopise in prevajati, kar je še izpopolnil po vrnitvi v domovino, kjer je objavil, poleg prevodov in strokovnih del, tudi dve knjigi humoristične proze, Samo za objokane ljudi in, leta 1952, Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. Na literarnem večeru Lipe je leta 1964 takole pojasnil, zakaj je zgodbe o veselih Kraševcih imenoval žalostne:
Na Ladini, zaselku na vzhodnem robu rezijske Solbice, se je na današnji dan leta 1900 rodila Valentina Pielich, bolj znana kot pravljičarka Tina Vajtova. Že kot otrok je od matere prevzela nekaj najlepših rezijskih pravljic, tako iz domače rožine doline kot s prodajnih popotovanj z materjo po Istri in drugih slovenskih pokrajinah. Milko Matičetov je o Tini Vajtovi povedal:
Na današnji dan leta 1915 je Italija navezala stike z antantnimi državami in jim predstavila svoje pogoje za sodelovanje v 1. svetovni vojni na njihovi strani proti dotedanjim zaveznicam Avstro-Ogrski in Nemčiji. Edinost pa je tako povzela poročila z bojišč: "V Karpatih in Galiciji vse srditejši boji, Bombardiranje Dardanel se nadaljuje."
"Uspešen razvoj ofenzive v Bosni, Vedno bliže železnici Danzig-Stettin, Amerikanci prodrli na Ren." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil tudi poziv Vojaškega sodišča IX. korpusa tovarišem in tovarišicam, ki so bili internirani v katerem izmed taborišč Auschwitz, Dachau, Neuengamme pri Hamburgu, Kovno, Riga, Krajov in Bergen-Belsen, da se takoj javijo pri sodišču, kjer bodo podali izjavo o vseh grozodejstvih, ki so jim bili priča in o krivcih teh zločinov.
Ceréj so obmejno razloženo naselje na pobočju Miljskih hribov. Ime kraja izhaja iz vrste hrasta, imenovanega cer, latinsko Quercus ceris, ki uspeva na tem območju.
V Southamptonu se je na današnji dan leta 1745 rodil skladatelj, pevec in igralec Charles Dibdin. Že kot 15-letni fant je pel v zboru katedrale Winchester, kmalu se je uveljavil tudi kot igralec in kmalu zatem je napisal prvo opereto. Za gledališče Covent Garden je napisal 8 oper. Kot samouk je napisal kar tisoč 400 pesmi, bratu je posvetil samospev Tom Bowilng, ki sta ga posnela tenoris Robert Tear in pianist Andre Previn
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1895 se je v Gornjih Vremah rodil kmet in pisatelj France Magajna. Osemnajstleten je odšel v Združene države Amerike, kjer je po rudniški nesreči začel dopisovati v tamkajšnje slovenske časopise in prevajati, kar je še izpopolnil po vrnitvi v domovino, kjer je objavil, poleg prevodov in strokovnih del, tudi dve knjigi humoristične proze, Samo za objokane ljudi in, leta 1952, Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. Na literarnem večeru Lipe je leta 1964 takole pojasnil, zakaj je zgodbe o veselih Kraševcih imenoval žalostne:
Na Ladini, zaselku na vzhodnem robu rezijske Solbice, se je na današnji dan leta 1900 rodila Valentina Pielich, bolj znana kot pravljičarka Tina Vajtova. Že kot otrok je od matere prevzela nekaj najlepših rezijskih pravljic, tako iz domače rožine doline kot s prodajnih popotovanj z materjo po Istri in drugih slovenskih pokrajinah. Milko Matičetov je o Tini Vajtovi povedal:
Na današnji dan leta 1915 je Italija navezala stike z antantnimi državami in jim predstavila svoje pogoje za sodelovanje v 1. svetovni vojni na njihovi strani proti dotedanjim zaveznicam Avstro-Ogrski in Nemčiji. Edinost pa je tako povzela poročila z bojišč: "V Karpatih in Galiciji vse srditejši boji, Bombardiranje Dardanel se nadaljuje."
"Uspešen razvoj ofenzive v Bosni, Vedno bliže železnici Danzig-Stettin, Amerikanci prodrli na Ren." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil tudi poziv Vojaškega sodišča IX. korpusa tovarišem in tovarišicam, ki so bili internirani v katerem izmed taborišč Auschwitz, Dachau, Neuengamme pri Hamburgu, Kovno, Riga, Krajov in Bergen-Belsen, da se takoj javijo pri sodišču, kjer bodo podali izjavo o vseh grozodejstvih, ki so jim bili priča in o krivcih teh zločinov.
Ceréj so obmejno razloženo naselje na pobočju Miljskih hribov. Ime kraja izhaja iz vrste hrasta, imenovanega cer, latinsko Quercus ceris, ki uspeva na tem območju.
V Southamptonu se je na današnji dan leta 1745 rodil skladatelj, pevec in igralec Charles Dibdin. Že kot 15-letni fant je pel v zboru katedrale Winchester, kmalu se je uveljavil tudi kot igralec in kmalu zatem je napisal prvo opereto. Za gledališče Covent Garden je napisal 8 oper. Kot samouk je napisal kar tisoč 400 pesmi, bratu je posvetil samospev Tom Bowilng, ki sta ga posnela tenoris Robert Tear in pianist Andre Previn
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov