Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veliki umetnik renesanse Michelangelo Buanarotti se je rodil na današnji dan leta 1475 v Capreseju pri Arezzu. Kot večina renesančnih mojstrov je bil hkrati pesnik, kipar, slikar in arhitekt. Michelangelo je dobil naročilo, naj izkleše doprsni kip Marka Junija Bruta, ki je v zaroti proti Cezarju tudi zabodel vladarja. Naročnik je čakal, Michelangelo pa ni in ni dokončal kipa. Na neizogibno vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je umetnik odgovoril: »Če bi Brutu s svojim dletom podaril še eno življenje, bi imel občutek, da sem sokriv zločina. Zato kip rajši pustim nedokončan.«
V avstrijski državni polovici je bilo tako z začetkom prve svetovne vojne ukinjeno delovanje parlamenta, kakor tudi vsa določila o svoboščinah državljanov. V Ljubljani je vojaško sodišče začelo obsojati na današnji dan leta 1915, smrtne obsodbe so bile izvršene na vojaškem strelišču Suhi Bajer, kjer je bilo usmrčenih 14 obsojencev, od tega manj kot polovica Slovencev.
Danes rojeni imajo več kot polovično možnost dočakati stoletnico. Marija Bandelj iz Spodnjih Škofij je doživela 108 let, ob stotem jubileju jo je leta 1996 obiskal Miloš Ivančič:
Ameriške enote so na današnji dan leta 1945 z bliskovito akcijo zasedle most v Remagenu na Renu in si tako postavile prvo oporišče na nemški strani te reke. Boji za dolino reke Bosne, Stetin - naslednji cilj maršala Žukova, Amerikanci med razvalinami Koelna - tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč.
Césta je gručasto razpotegnjena vas v Vipavski dolini. Leži v smeri nekdanje rimske ceste čez Hrušico v Emono, kjer razgiban flišni svet loči Ajdovsko kotlinico od Dobravsko-Vrtovinskega polja. Etimološki izvor pojasnjuje že podatek, da vsi kraji s tem imenom ležijo ob cestah iz predslovanskih časov.
V vasi Włoszakowice se je na današnji dan leta 1785 rodil skladatelj, dirigent in pedagog Karol Kazimierz Kurpinski. Oče organist ga je vpeljal v svet glasbe. Že leta 1808 je napisal prvo opero Pygmalion in kmalu postal dirigent varšavske opere, urejal je tudi prvi poljski glasbeni časopis. Iz komične opere Dve kolibi iz leta 1812 prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel simfonični orkester poljskega radia pod taktirko Jana Krenza
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Veliki umetnik renesanse Michelangelo Buanarotti se je rodil na današnji dan leta 1475 v Capreseju pri Arezzu. Kot večina renesančnih mojstrov je bil hkrati pesnik, kipar, slikar in arhitekt. Michelangelo je dobil naročilo, naj izkleše doprsni kip Marka Junija Bruta, ki je v zaroti proti Cezarju tudi zabodel vladarja. Naročnik je čakal, Michelangelo pa ni in ni dokončal kipa. Na neizogibno vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je umetnik odgovoril: »Če bi Brutu s svojim dletom podaril še eno življenje, bi imel občutek, da sem sokriv zločina. Zato kip rajši pustim nedokončan.«
V avstrijski državni polovici je bilo tako z začetkom prve svetovne vojne ukinjeno delovanje parlamenta, kakor tudi vsa določila o svoboščinah državljanov. V Ljubljani je vojaško sodišče začelo obsojati na današnji dan leta 1915, smrtne obsodbe so bile izvršene na vojaškem strelišču Suhi Bajer, kjer je bilo usmrčenih 14 obsojencev, od tega manj kot polovica Slovencev.
Danes rojeni imajo več kot polovično možnost dočakati stoletnico. Marija Bandelj iz Spodnjih Škofij je doživela 108 let, ob stotem jubileju jo je leta 1996 obiskal Miloš Ivančič:
Ameriške enote so na današnji dan leta 1945 z bliskovito akcijo zasedle most v Remagenu na Renu in si tako postavile prvo oporišče na nemški strani te reke. Boji za dolino reke Bosne, Stetin - naslednji cilj maršala Žukova, Amerikanci med razvalinami Koelna - tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč.
Césta je gručasto razpotegnjena vas v Vipavski dolini. Leži v smeri nekdanje rimske ceste čez Hrušico v Emono, kjer razgiban flišni svet loči Ajdovsko kotlinico od Dobravsko-Vrtovinskega polja. Etimološki izvor pojasnjuje že podatek, da vsi kraji s tem imenom ležijo ob cestah iz predslovanskih časov.
V vasi Włoszakowice se je na današnji dan leta 1785 rodil skladatelj, dirigent in pedagog Karol Kazimierz Kurpinski. Oče organist ga je vpeljal v svet glasbe. Že leta 1808 je napisal prvo opero Pygmalion in kmalu postal dirigent varšavske opere, urejal je tudi prvi poljski glasbeni časopis. Iz komične opere Dve kolibi iz leta 1812 prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel simfonični orkester poljskega radia pod taktirko Jana Krenza
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov