Na današnji dan leta 235 so v Mogontiaku vojaki ubili rimskega cesarja Aleksandra in za novega cesarja oklicali Maksimina Traksa. Z njim se začne obdobje vojaških cesarjev. Na današnji dan leta 1875 se je v Neaplju rodil Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld, zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine z velikimi posestmi na Kranjskem. Po študiju strojništva na Dunaju se je v Ljubljano pripeljal s prvim avtomobilom. Podrobneje o njem zgodovinar Sandi Sitar: Na današnji dan leta 1915 so ruske enote po kar 133-dnevnem obleganju zasedle trnjavo Przemyśl. Na avstroogrski strani je padlo 16 tisoč vojakov, kar sto deset tisoč preživelih se je predalo. Pisatelj in politik Beno Župančič se je rodil na današnji dan leta 1925. Med vojno je deloval kot aktivist osvobodilne fronte v italijanski internaciji. Po vojni je končal študij slavistike. Plodno pisateljsko delo se je začelo z romanom Sedmina, po katerem so posneli tudi film. Leta 1964 je govoril na proslavi ob odprtju novega sedeža naše radijske postaje: "Ne slepo maščevanje, ampak pravica," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da je v deklaraciji začasne vlade maršal Tito postavil jasno zahtevo po kaznovanju vojnih zločincev. "Če je Roatta pobegnil, če se vrši sabotaža pri kaznovanju vojnih zločincev, potem to nikakor ne pomeni, da se bodo oni izmuznili kazni ali bili manj kaznovani.« Dáne so gručasto razpotegnjeno naselje sredi Krasa na pobočju Nizke Gublje. Današnja oblika imena je nastala na osnovi oblike Dan, ki je staro rodilniško množinsko občno ime, v današnjem pomenu dno, kar dokazuje tudi nemški prevod Podenn po viru iz leta 1400. Dáne so fašisti preimenovali v Danne di Sesana. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1805 rodil pianist in skladatelj Jurij Mihevec. Na Dunaju je študiral pravo, vendar se je posvetil glasbi, spoprijateljil se je z Beethovnom in Schubertom. Bolezen mu je v mladosti skrivenčila roko, vendar je hibo spretno izkoristil in si pri igranju klavirja prav atraktivno pomagal tudi s komolcem. Leta 1846 se je preselil v Pariz. Napisal je več kot 300 klavirskih skladb in priredil okrog 200 skladb drugih skladateljev. Prisluhnimo odlomku Mihevčeve Mandoline - serenade opus 189 za klavir, ki jo je posnel pianist Marjan Fajdiga