Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1415 se je začel koncil v Konstanci, ki je razglasil vrhovno oblast vesoljnih cerkvenih zborov nad papežem. Medtem ko se je rimski papež Gregor XII. odpovedal papeški tiari na koncilu, pa avignonski papež Benedikt XIII. še vedno ni hotel odstopiti.
V Sieni se je na današnji dan leta 1500 rodil zdravnik in botanik Pietro Andrea Mattioli. Študij medicine je dokončal v Padovi. Delal je v Sieni, Perugi, Rimu in Trentu. Med letoma 1542 in 1554 je bil deželni zdravnik v Gorici, kjer je vodil zatiranja epidemije kuge. Ponatisnil je znamenito knjigo Dioscoridesa "Anazarbei de medica materia" in jo dopolnil s svojimi komentarji. Izšla je v Benetkah leta 1554. Izvod hrani koprska knjižnica Srečka Vilharja, podrobneje o njem knjižničarka Ljuba Vrabec:
Na današnji dan leta 1915 je v torkovi večerni izdaji Edinost pisala o kapitulaciji Przemysla: "Hrabra obramba przemylske posadke tekom dolgih mesecev proti številčno daleč močnejšemu sovražniku zagotavlja v zgodovini svetovne vojne časten spomin.Tako je z največjo požrtvovalnostjo branjena trdnjava padla v resnici z vsemi častmi."
Na današnji dan leta 1945 so anglo-ameriške enote prodrle čez Ren med Reesom in Weselom. Ameriška mornarica pa je s kar tisoč petsto ladij bombardirala japonski otok Okinawo.
Vas Dekáni je dobila ime po plemiški družini De Cani, kar je bilo ljudskoetimološko razumljeno kot izpeljanka italijanske besede cane - pes, to pa je omogočilo prevod Pásja vas in slabšalni pridevnik pesjanski, oziroma Pesján za prebivalce. Zanimivo, da se danes tako imenujejo staroselci, številne prišleke pa imenujejo Dekančani. V času fašizma so bili Dekáni poitaljančeni v Villa Decani.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1915 rodil violinist, skladatelj in dirigent Uroš Prevoršek. Po študiju violine pri Albertu Poltronieriju je koncertiral, vendar ga je prevzelo komponiranje in dirigiranje. Med vojno je vodil simfonični orkester beograjskega radia, po osvoboditvi je poučeval na ljubljanski akademiji in vodil študentski orkester, iz katerega je razvil Simfončni orkester RTV Ljubljana, ki ga je vodil do leta 1966. Z njim je leta 1964 posnel tudi glasbo Marjana Vodopivca za film Srečno, Kekec
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1415 se je začel koncil v Konstanci, ki je razglasil vrhovno oblast vesoljnih cerkvenih zborov nad papežem. Medtem ko se je rimski papež Gregor XII. odpovedal papeški tiari na koncilu, pa avignonski papež Benedikt XIII. še vedno ni hotel odstopiti.
V Sieni se je na današnji dan leta 1500 rodil zdravnik in botanik Pietro Andrea Mattioli. Študij medicine je dokončal v Padovi. Delal je v Sieni, Perugi, Rimu in Trentu. Med letoma 1542 in 1554 je bil deželni zdravnik v Gorici, kjer je vodil zatiranja epidemije kuge. Ponatisnil je znamenito knjigo Dioscoridesa "Anazarbei de medica materia" in jo dopolnil s svojimi komentarji. Izšla je v Benetkah leta 1554. Izvod hrani koprska knjižnica Srečka Vilharja, podrobneje o njem knjižničarka Ljuba Vrabec:
Na današnji dan leta 1915 je v torkovi večerni izdaji Edinost pisala o kapitulaciji Przemysla: "Hrabra obramba przemylske posadke tekom dolgih mesecev proti številčno daleč močnejšemu sovražniku zagotavlja v zgodovini svetovne vojne časten spomin.Tako je z največjo požrtvovalnostjo branjena trdnjava padla v resnici z vsemi častmi."
Na današnji dan leta 1945 so anglo-ameriške enote prodrle čez Ren med Reesom in Weselom. Ameriška mornarica pa je s kar tisoč petsto ladij bombardirala japonski otok Okinawo.
Vas Dekáni je dobila ime po plemiški družini De Cani, kar je bilo ljudskoetimološko razumljeno kot izpeljanka italijanske besede cane - pes, to pa je omogočilo prevod Pásja vas in slabšalni pridevnik pesjanski, oziroma Pesján za prebivalce. Zanimivo, da se danes tako imenujejo staroselci, številne prišleke pa imenujejo Dekančani. V času fašizma so bili Dekáni poitaljančeni v Villa Decani.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1915 rodil violinist, skladatelj in dirigent Uroš Prevoršek. Po študiju violine pri Albertu Poltronieriju je koncertiral, vendar ga je prevzelo komponiranje in dirigiranje. Med vojno je vodil simfonični orkester beograjskega radia, po osvoboditvi je poučeval na ljubljanski akademiji in vodil študentski orkester, iz katerega je razvil Simfončni orkester RTV Ljubljana, ki ga je vodil do leta 1966. Z njim je leta 1964 posnel tudi glasbo Marjana Vodopivca za film Srečno, Kekec
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov