Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ausburgu se je na današnji dan leta 1500 začelo zasedanje državnega zbora Svetega rimskega cesarstva. Kralj Maksimilijan I. je državnim stanovom podelil pravico do soodločanja v državnih zadevah.
V Sežani se je na današnji dan leta 1860 rodil politik in gospodarstvenik Gustav Gregorin. Po gimnaziji v Trstu je pravo študiral na Dunaju. V Trstu je bil prvi slovenski odvetnik. Političnemu društvu Edinost je pomagal pri razvoju časopisa. Podrobneje o njem Pavel Skrinjar:
"Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprej v Karpatih. Zdi se, da tu Rusi ne nameravajo nobene resnejše ofenzive. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prerokovati," tako je sobotna večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela "Izglede ruske ofenzive" po pisanju vojaškega sotrudnika lista Stockholm Dagblad.
Na današnji dan leta 1935 je v Ljubljani umrl Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, ki je temeljito zaznamoval politično in kulturno življenje na Primorskem. S knjigama Imenoslovje slovenskih Alp ter Pomen in ravoj alpinizma je utemeljil sodoben slovenski alpinizem. Po njem so poimenovali planinsko kočo na Slavniku. Vnuk Matija Tuma je o dedkovi grenkobi, ko je po prvi svetovni vojni moral zapustiti Gorico, povedal:
Na današnji dan leta 1945 so ameriške enote zasedle Hannover. Na Vratniku v Liki je na današnji dan zaradi ran umrl v Prekmurju rojeni nacistični general Johann Mickl.
Dolnja Bítnja je vas, ki leži na dnu ozke doline Reke in nad njo, ob cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Vas ima zaselka Dolnja Bitnja in Pristavca, kjer se odcepita proti Premu in Kilovčam. Ime Bítnja je izpeljano iz osebnega imena, najverjetneje Byti. Manj verjetno naj bi bilo krajevno ime izpeljano iz srednjeveškega nemškega osebnega imena Witus, ki je, kakor slovensko Vid, prevzeto iz latinskega Vitus.
V Beltincih se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1920 rodil virtuoz na cimbalah, Miško Baranja. Nastopal je z družinskim Orkestrom Baranja, kasneje se je pridružil beltinski folklorni skupini. Proti koncu 8o-ih let se je skupina srečala z Vladom Kreslinom, preimenovali so se v Beltinško bando in posneli album Spominčice. Vlado Kreslin se tako spominja ene številnih godčevih dogodivščin: Sedaj pa Spominčice in Beltinška banda
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ausburgu se je na današnji dan leta 1500 začelo zasedanje državnega zbora Svetega rimskega cesarstva. Kralj Maksimilijan I. je državnim stanovom podelil pravico do soodločanja v državnih zadevah.
V Sežani se je na današnji dan leta 1860 rodil politik in gospodarstvenik Gustav Gregorin. Po gimnaziji v Trstu je pravo študiral na Dunaju. V Trstu je bil prvi slovenski odvetnik. Političnemu društvu Edinost je pomagal pri razvoju časopisa. Podrobneje o njem Pavel Skrinjar:
"Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprej v Karpatih. Zdi se, da tu Rusi ne nameravajo nobene resnejše ofenzive. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prerokovati," tako je sobotna večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela "Izglede ruske ofenzive" po pisanju vojaškega sotrudnika lista Stockholm Dagblad.
Na današnji dan leta 1935 je v Ljubljani umrl Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, ki je temeljito zaznamoval politično in kulturno življenje na Primorskem. S knjigama Imenoslovje slovenskih Alp ter Pomen in ravoj alpinizma je utemeljil sodoben slovenski alpinizem. Po njem so poimenovali planinsko kočo na Slavniku. Vnuk Matija Tuma je o dedkovi grenkobi, ko je po prvi svetovni vojni moral zapustiti Gorico, povedal:
Na današnji dan leta 1945 so ameriške enote zasedle Hannover. Na Vratniku v Liki je na današnji dan zaradi ran umrl v Prekmurju rojeni nacistični general Johann Mickl.
Dolnja Bítnja je vas, ki leži na dnu ozke doline Reke in nad njo, ob cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Vas ima zaselka Dolnja Bitnja in Pristavca, kjer se odcepita proti Premu in Kilovčam. Ime Bítnja je izpeljano iz osebnega imena, najverjetneje Byti. Manj verjetno naj bi bilo krajevno ime izpeljano iz srednjeveškega nemškega osebnega imena Witus, ki je, kakor slovensko Vid, prevzeto iz latinskega Vitus.
V Beltincih se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1920 rodil virtuoz na cimbalah, Miško Baranja. Nastopal je z družinskim Orkestrom Baranja, kasneje se je pridružil beltinski folklorni skupini. Proti koncu 8o-ih let se je skupina srečala z Vladom Kreslinom, preimenovali so se v Beltinško bando in posneli album Spominčice. Vlado Kreslin se tako spominja ene številnih godčevih dogodivščin: Sedaj pa Spominčice in Beltinška banda
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov