Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Desetoaprilske obletnice leta dva tisoč petnajst

10.04.2015

V Ausburgu se je na današnji dan leta 1500 začelo zasedanje državnega zbora Svetega rimskega cesarstva. Kralj Maksimilijan I. je državnim stanovom podelil pravico do soodločanja v državnih zadevah. V Sežani se je na današnji dan leta 1860 rodil politik in gospodarstvenik Gustav Gregorin. Po gimnaziji v Trstu je pravo študiral na Dunaju. V Trstu je bil prvi slovenski odvetnik. Političnemu društvu Edinost je pomagal pri razvoju časopisa. Podrobneje o njem Pavel Skrinjar: "Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprej v Karpatih. Zdi se, da tu Rusi ne nameravajo nobene resnejše ofenzive. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prerokovati," tako je sobotna večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela "Izglede ruske ofenzive" po pisanju vojaškega sotrudnika lista Stockholm Dagblad. Na današnji dan leta 1935 je v Ljubljani umrl Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, ki je temeljito zaznamoval politično in kulturno življenje na Primorskem. S knjigama Imenoslovje slovenskih Alp ter Pomen in ravoj alpinizma je utemeljil sodoben slovenski alpinizem. Po njem so poimenovali planinsko kočo na Slavniku. Vnuk Matija Tuma je o dedkovi grenkobi, ko je po prvi svetovni vojni moral zapustiti Gorico, povedal: Na današnji dan leta 1945 so ameriške enote zasedle Hannover. Na Vratniku v Liki je na današnji dan zaradi ran umrl v Prekmurju rojeni nacistični general Johann Mickl. Dolnja Bítnja je vas, ki leži na dnu ozke doline Reke in nad njo, ob cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Vas ima zaselka Dolnja Bitnja in Pristavca, kjer se odcepita proti Premu in Kilovčam. Ime Bítnja je izpeljano iz osebnega imena, najverjetneje Byti. Manj verjetno naj bi bilo krajevno ime izpeljano iz srednjeveškega nemškega osebnega imena Witus, ki je, kakor slovensko Vid, prevzeto iz latinskega Vitus. V Beltincih se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1920 rodil virtuoz na cimbalah, Miško Baranja. Nastopal je z družinskim Orkestrom Baranja, kasneje se je pridružil beltinski folklorni skupini. Proti koncu 8o-ih let se je skupina srečala z Vladom Kreslinom, preimenovali so se v Beltinško bando in posneli album Spominčice. Vlado Kreslin se tako spominja ene številnih godčevih dogodivščin: Sedaj pa Spominčice in Beltinška banda


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Desetoaprilske obletnice leta dva tisoč petnajst

10.04.2015

V Ausburgu se je na današnji dan leta 1500 začelo zasedanje državnega zbora Svetega rimskega cesarstva. Kralj Maksimilijan I. je državnim stanovom podelil pravico do soodločanja v državnih zadevah. V Sežani se je na današnji dan leta 1860 rodil politik in gospodarstvenik Gustav Gregorin. Po gimnaziji v Trstu je pravo študiral na Dunaju. V Trstu je bil prvi slovenski odvetnik. Političnemu društvu Edinost je pomagal pri razvoju časopisa. Podrobneje o njem Pavel Skrinjar: "Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprej v Karpatih. Zdi se, da tu Rusi ne nameravajo nobene resnejše ofenzive. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prerokovati," tako je sobotna večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela "Izglede ruske ofenzive" po pisanju vojaškega sotrudnika lista Stockholm Dagblad. Na današnji dan leta 1935 je v Ljubljani umrl Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, ki je temeljito zaznamoval politično in kulturno življenje na Primorskem. S knjigama Imenoslovje slovenskih Alp ter Pomen in ravoj alpinizma je utemeljil sodoben slovenski alpinizem. Po njem so poimenovali planinsko kočo na Slavniku. Vnuk Matija Tuma je o dedkovi grenkobi, ko je po prvi svetovni vojni moral zapustiti Gorico, povedal: Na današnji dan leta 1945 so ameriške enote zasedle Hannover. Na Vratniku v Liki je na današnji dan zaradi ran umrl v Prekmurju rojeni nacistični general Johann Mickl. Dolnja Bítnja je vas, ki leži na dnu ozke doline Reke in nad njo, ob cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Vas ima zaselka Dolnja Bitnja in Pristavca, kjer se odcepita proti Premu in Kilovčam. Ime Bítnja je izpeljano iz osebnega imena, najverjetneje Byti. Manj verjetno naj bi bilo krajevno ime izpeljano iz srednjeveškega nemškega osebnega imena Witus, ki je, kakor slovensko Vid, prevzeto iz latinskega Vitus. V Beltincih se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1920 rodil virtuoz na cimbalah, Miško Baranja. Nastopal je z družinskim Orkestrom Baranja, kasneje se je pridružil beltinski folklorni skupini. Proti koncu 8o-ih let se je skupina srečala z Vladom Kreslinom, preimenovali so se v Beltinško bando in posneli album Spominčice. Vlado Kreslin se tako spominja ene številnih godčevih dogodivščin: Sedaj pa Spominčice in Beltinška banda


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov