Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožefinske reforme so močno okrnile položaj cerkve v avstroogrskem cesarstvu, zato je cesar Franc Jožef na današnji dan leta 1850 izpolnil zahteve škofovske konference. Odpravil je razvpiti "placet regii", ki je predpisoval vladarjevo soglasje za razglašanje dopisov cerkvenih predstojnikov.
Armenski hajduki ali fedajini so po kurdskih vdorih in pokolih turške konjenice organizirali samobrambo, na današnji dan leta 1915 so uporniki zasedli mesto Van v vzhodni Anatoliji, kjer so stoletja složno živeli muslimani in Armenci. Armenski rovolucionarni komite je namreč pričakoval prihod ruske armade, ki naj bi omogočila ustanovitev Neneodvisne armenske države. Sledil pa je turški genocid.
V Bandungu so se na današnji dan leta 1955 sestali predstavniki 6-ih afriških in 23-ih azijskih držav, da bi oblikovali cilje skupnega protikolonialnega boja, s čimer so praktično utemeljili gibanje neuvrščenih.
Dragónja je vas, ki leži ob robu naplavnih ravnic potoka Drnice in reke Dragonje ter na vznožju flišnega gričevja, ob cesti Koper-Buje. Sestavljajo jo zaselki Gočan, Križišče-Sečovlje, Stena, Rota, Pesjanci, Ruda, Slami in Vuki. V antiki so Dragonjo imenovali Argao, v ablativu, latinskem sklonu, ki izraža izhodišče, tudi Argaone, kakor je bilo ime zapisano že leta 670. Marko Snoj v etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen piše, da je ime nastalo iz slovanske besede Dorgóna.
Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. Na današnji dan leta 1955 je v Princetonu umrl Albert Einstein. Na politehniki v Zuerichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je Einstein v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Kmalu zatem, ko je postal član pruske akademije znanosti, se je leta 1933, iz protesta proti nacizmu, izselil v Združene države Amerike, kjer je delal na univerzi v Princetonu. Leta 1930 je Albert Einstein tako razmišljal o možnostih radia: Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega efekta s pomočjo kvantne teorije; leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado. Prisluhnimo še skladbici Einstein a go go in skupini Pokrajina
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Jožefinske reforme so močno okrnile položaj cerkve v avstroogrskem cesarstvu, zato je cesar Franc Jožef na današnji dan leta 1850 izpolnil zahteve škofovske konference. Odpravil je razvpiti "placet regii", ki je predpisoval vladarjevo soglasje za razglašanje dopisov cerkvenih predstojnikov.
Armenski hajduki ali fedajini so po kurdskih vdorih in pokolih turške konjenice organizirali samobrambo, na današnji dan leta 1915 so uporniki zasedli mesto Van v vzhodni Anatoliji, kjer so stoletja složno živeli muslimani in Armenci. Armenski rovolucionarni komite je namreč pričakoval prihod ruske armade, ki naj bi omogočila ustanovitev Neneodvisne armenske države. Sledil pa je turški genocid.
V Bandungu so se na današnji dan leta 1955 sestali predstavniki 6-ih afriških in 23-ih azijskih držav, da bi oblikovali cilje skupnega protikolonialnega boja, s čimer so praktično utemeljili gibanje neuvrščenih.
Dragónja je vas, ki leži ob robu naplavnih ravnic potoka Drnice in reke Dragonje ter na vznožju flišnega gričevja, ob cesti Koper-Buje. Sestavljajo jo zaselki Gočan, Križišče-Sečovlje, Stena, Rota, Pesjanci, Ruda, Slami in Vuki. V antiki so Dragonjo imenovali Argao, v ablativu, latinskem sklonu, ki izraža izhodišče, tudi Argaone, kakor je bilo ime zapisano že leta 670. Marko Snoj v etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen piše, da je ime nastalo iz slovanske besede Dorgóna.
Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. Na današnji dan leta 1955 je v Princetonu umrl Albert Einstein. Na politehniki v Zuerichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je Einstein v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Kmalu zatem, ko je postal član pruske akademije znanosti, se je leta 1933, iz protesta proti nacizmu, izselil v Združene države Amerike, kjer je delal na univerzi v Princetonu. Leta 1930 je Albert Einstein tako razmišljal o možnostih radia: Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega efekta s pomočjo kvantne teorije; leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado. Prisluhnimo še skladbici Einstein a go go in skupini Pokrajina
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov