Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1705 se je v Solkanu rodil Marko Anton Plenčič. Po študiju medicine v Padovi je predaval tudi na dunajski medicinski fakulteti. Njegovo najpomembnejše delo je Opera medico-physica, v kateri je objavil teorijo o živem kužilu kot povzročitelju bolezni. Zvonka Slavec Zupanič, docentka za zgodovino medicine, je o teoriji o živem kužilu povedala:
Tri dni po izkrcanju pri rtu Helles so na današnji dan leta 1915 britansko-francoske enote Antante začele bitko za Krithio z ladijskim bombardiranjem turških obrambnih položajev. Napadalci, bilo jih je 14 tisoč, so izgubili prvo bitko in utrpeli kar 3 tisoč žrtev.
Na današnji dan leta 1945 se je v Trstu začela vstaja delavskih enot, ki jih je organizirala komanda mesta Trst. Poveljeval ji je Martin Greif Rudi, ki je leta 1974 o tem povedal/ ga-1694. Še pred prihodom enot Jugoslovanske armade, 30. aprila, so nadzirali večino notranjega mesta. Po zlomu nemške fronte v Italiji so na današnji dan leta 1945 italijanski partizani v kraju Giulino di Mezzegra ustrelili vodjo italijanskih fašistov Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci.
Fámlje je naselje v Vremski dolini, ki šteje le 146 prebivalcev. Leži na pobočju griča Gračka, ob cesti Divača-Vremski Britof. Sredi vasi stoji cerkev svetega Tomaža s freskami iz 15. stoletja. V bližini je obratoval rudnik črnega premoga, ki so ga leta 1964 opustili. Ime naselja izvira iz imena za rimsko postojanko Famuli. Fámlje so fašisti preimenovali v Famie.
Skladatelj Giacomo Meyerbeer je prijatelju, libretistu Augustinu Eugenu Scribeju že leta 1837 naročil libreto za opero Afričanka, vendar je zaradi popravkov in drugih del do krstne izvedbe prišlo šele na današnji dan leta 1865 v pariški operni hiši. Prisluhnimo odlomku arije iz 4. dejanja O paradiso. Tenorista Luciana Pavarottija je na snemanju spremljal londonski simfonični orkester pod taktirko Oliviera de Fabritisa
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1705 se je v Solkanu rodil Marko Anton Plenčič. Po študiju medicine v Padovi je predaval tudi na dunajski medicinski fakulteti. Njegovo najpomembnejše delo je Opera medico-physica, v kateri je objavil teorijo o živem kužilu kot povzročitelju bolezni. Zvonka Slavec Zupanič, docentka za zgodovino medicine, je o teoriji o živem kužilu povedala:
Tri dni po izkrcanju pri rtu Helles so na današnji dan leta 1915 britansko-francoske enote Antante začele bitko za Krithio z ladijskim bombardiranjem turških obrambnih položajev. Napadalci, bilo jih je 14 tisoč, so izgubili prvo bitko in utrpeli kar 3 tisoč žrtev.
Na današnji dan leta 1945 se je v Trstu začela vstaja delavskih enot, ki jih je organizirala komanda mesta Trst. Poveljeval ji je Martin Greif Rudi, ki je leta 1974 o tem povedal/ ga-1694. Še pred prihodom enot Jugoslovanske armade, 30. aprila, so nadzirali večino notranjega mesta. Po zlomu nemške fronte v Italiji so na današnji dan leta 1945 italijanski partizani v kraju Giulino di Mezzegra ustrelili vodjo italijanskih fašistov Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci.
Fámlje je naselje v Vremski dolini, ki šteje le 146 prebivalcev. Leži na pobočju griča Gračka, ob cesti Divača-Vremski Britof. Sredi vasi stoji cerkev svetega Tomaža s freskami iz 15. stoletja. V bližini je obratoval rudnik črnega premoga, ki so ga leta 1964 opustili. Ime naselja izvira iz imena za rimsko postojanko Famuli. Fámlje so fašisti preimenovali v Famie.
Skladatelj Giacomo Meyerbeer je prijatelju, libretistu Augustinu Eugenu Scribeju že leta 1837 naročil libreto za opero Afričanka, vendar je zaradi popravkov in drugih del do krstne izvedbe prišlo šele na današnji dan leta 1865 v pariški operni hiši. Prisluhnimo odlomku arije iz 4. dejanja O paradiso. Tenorista Luciana Pavarottija je na snemanju spremljal londonski simfonični orkester pod taktirko Oliviera de Fabritisa
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov