Na današnji dan leta 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Po končanem študiju na Dunaju si je prislužil dveletno potovanje po Evropi, na katerem se je seznanil s slovitim Ottom Wagnerjem, pri njem delal, doktoriral in po prvi svetovni vojni vodil goriški urad za obnovo mesta. Bil je izredno plodovit arhitekt, zaznamoval je Dunaj, Prago, Trst, Ljubljano in povojno obnovo kraških vasi. Umetnostni zgodovinar Marko Pozzeto, avtor obsežne monografije o Fabianiju, je takole opredelil Wagnerjevega učenca: V noči z 29. na 30. april leta 1945 so enote IX. korpusa partizanske vojske Slovenije vdrle v Trst. Komanda mesta Trst je začela z enotami notranjega odpora razoroževati Nemce. Enote XXX. divizije so se v ostrih uličnih bojih povezale z enotami 4. armade. O tem podrobneje komandant IX. korpusa, Jože Borštnar: Fernétiči so obmejno naselje, ki je svoj gospodarski razvoj utemeljilo prav na prometni legi. Nastalo je iz skupine gostiln ob cesti, od katerih so prvo odprli leta 1779. Prva prava stanovanjska hiša je bila zgrajena komaj leta 1804, naselje pa se prvič omenja leta 1868 kot Fernetič. Etimološko ime domnevno temelji na refleksu tvorjenke iz latinske besede 'farnus', ki je po slovensko 'dob', kot vrsta hrasta. 22-letni nemški vojak, sicer novinar, Hans Leip iz Hamburga, je na vzhodni fronti v Karpatih v začetku leta 1915 na straži dobil navdih za pesem Lili Marlen, v kateri je pravzaprav zdužil hrepenje po hčerki sosedovega trgovca Lili in medicinski sestri Marlen, ki jo je spoznal ob vpoklicu k vojakom v Berlinu. Ljubezensko balado je objavil v pesniški zbirki Male pristaniške orgle leta 1937, leto kasneje jo je uglasbil Norbert Schultze, pevka Lale Andersen pa jo je posnela leta 1939. Nacisti so pesem prepovedali, šele general Erwin Rommel, ki se je kot polkovnik boril na soški fronti, je omogočil njeno predvajanje na beograjskem radiu leta 1941. Tako je nevede sprožil plaz njene popularnosti prek frontnih črt. Zapeli so jo kar v 150-ih jezikih in še danes velja za uspešnico. Prisluhnimo arhivskemu posnetku prve izvedbe Lale Andersen Lili Marleen