Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trideseto aprilske obletnice leta dva tisoč petnjast

30.04.2015

Na današnji dan leta 1830 je v Ljubljani izšel prvi zvezek Kranjske čbelice. Skriptor licejske knjižnice Miha Kastelic si ga je zamislil kot almanah slovenskega pesništva. Na Dunaju pa je leta 1870 izšla prva številka Levstikovega zabavljivo-šaljivega lista Pavliha. Na današnji dan leta 1915 so v Parizu ustanovili Jugoslovanski odbor, ki je bil politična organizacija hrvaških, srbskih in slovenskih emigrantov iz Avstroogrske, ki so se med prvo svetovno vojno zavzemali za ustanovitev jugoslovanske države. Slovence so zastopali goriški pravnik dr. Bogumil Vošnjak, tržaški odvetnik dr. Josip Jedlowski in etnolog Niko Zupanič. V Medvodah se je na današnji dan leta 1920 rodil pisatelj in dramatik Vasja Ocvirk. Zaradi vojne je prekinil študij in partizanstvu namenil trilogijo romanov, večino Ocvirkovih dramskih del so uprizorili v koprskem Gledališču Slovenskega Primorja. Leta 1970 se je Vasja Ocvirk tako spominjal začetkov svojega dela na radiu: "Junaške čete Jugoslovanske armade so vkorakale v Trst," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil izredno vojno poročilo Generalštaba Jugoslovanske Armade: »Po težkih borbah z močnimi sovražnimi silami so naše čete prebile silno utrjene sovražne položaje in prodrle v mesto Trst, kjer naše pohotne in tankovske enote vodijo ogorčene poulične borbe.« Po krajših bojih v okolici mesta so partizani na današnji dan leta 1945 osvobodili Koper, ki je bil največje fašistično oporišče v Istri. Prisluhnimo pričevanju Danila Petrinje, Emila Škrlja in Jožeta Vovka: Fijéroga je manjša istrska vas, ki leži na slemenu južno od Pomjana, nad dolino potoka Rokave. Zaradi tesne obzidanosti krožno potekajoče vaške ulice je vas od daleč videti kot obzidana. Vrsta fige je najbrž dala vasi ime. Avstrijski kapelnik in skladatelj Franz Lehar se je rodil na današnji dan leta 1870 v Komarnu. Več let je bil vojaški kapelnik v Trstu in Budimpešti, zatem dirigent na Dunaju, kjer je postal najbolj priljubljen predstavnik dunajske operete. Prisluhnimo ariji princa iz operete Dežela smehljajev. Tenorista Jerryja Hadleyja spremlja angleški komorni orkester, ki mu dirigira Richard Bonynge


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Trideseto aprilske obletnice leta dva tisoč petnjast

30.04.2015

Na današnji dan leta 1830 je v Ljubljani izšel prvi zvezek Kranjske čbelice. Skriptor licejske knjižnice Miha Kastelic si ga je zamislil kot almanah slovenskega pesništva. Na Dunaju pa je leta 1870 izšla prva številka Levstikovega zabavljivo-šaljivega lista Pavliha. Na današnji dan leta 1915 so v Parizu ustanovili Jugoslovanski odbor, ki je bil politična organizacija hrvaških, srbskih in slovenskih emigrantov iz Avstroogrske, ki so se med prvo svetovno vojno zavzemali za ustanovitev jugoslovanske države. Slovence so zastopali goriški pravnik dr. Bogumil Vošnjak, tržaški odvetnik dr. Josip Jedlowski in etnolog Niko Zupanič. V Medvodah se je na današnji dan leta 1920 rodil pisatelj in dramatik Vasja Ocvirk. Zaradi vojne je prekinil študij in partizanstvu namenil trilogijo romanov, večino Ocvirkovih dramskih del so uprizorili v koprskem Gledališču Slovenskega Primorja. Leta 1970 se je Vasja Ocvirk tako spominjal začetkov svojega dela na radiu: "Junaške čete Jugoslovanske armade so vkorakale v Trst," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil izredno vojno poročilo Generalštaba Jugoslovanske Armade: »Po težkih borbah z močnimi sovražnimi silami so naše čete prebile silno utrjene sovražne položaje in prodrle v mesto Trst, kjer naše pohotne in tankovske enote vodijo ogorčene poulične borbe.« Po krajših bojih v okolici mesta so partizani na današnji dan leta 1945 osvobodili Koper, ki je bil največje fašistično oporišče v Istri. Prisluhnimo pričevanju Danila Petrinje, Emila Škrlja in Jožeta Vovka: Fijéroga je manjša istrska vas, ki leži na slemenu južno od Pomjana, nad dolino potoka Rokave. Zaradi tesne obzidanosti krožno potekajoče vaške ulice je vas od daleč videti kot obzidana. Vrsta fige je najbrž dala vasi ime. Avstrijski kapelnik in skladatelj Franz Lehar se je rodil na današnji dan leta 1870 v Komarnu. Več let je bil vojaški kapelnik v Trstu in Budimpešti, zatem dirigent na Dunaju, kjer je postal najbolj priljubljen predstavnik dunajske operete. Prisluhnimo ariji princa iz operete Dežela smehljajev. Tenorista Jerryja Hadleyja spremlja angleški komorni orkester, ki mu dirigira Richard Bonynge


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov