Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dežnik je bil v antiki predvsem parasol, senčnik in protokolarni pripomoček kraljev in visokega plemstva. Šele na današnji dan leta 1715 je Jean Marius predstavil zložljivi dežnik. Tako so se Parižani začeli gibati po mestnih ulicah tudi v deževnih dneh, Pariz pa je kmalu postal svetovno modno središče.
"Predor ruske fronte v zahodni Galiciji, Boji na Galipoljskem poloutoku," tako je večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Po poročilu lista »Petersburškija Vjedomosti« so pričeli zavezniki veliko akcijo na Poljskem. Vrše se nova premikanja čet v smeri proti Osowcu in Varšavi."
Na današnji dan leta 1945 je domobranska politična policija na Turjaku po mučenjih usmrtila 26 zaprtih vodilnih aktivistov Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi Trsta se je močna nemška skupina skušala z Reke prebiti proti Trstu, da bi se predala zaveznikom, vendar so jo enote IV. Armade obkolile in jo v bojih 4., 5. in 6. maja razbile, je poročal Partizanski dnevnik.
Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl Josip Broz - Tito, predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, maršal Jugoslavije. Titova vloga še čaka na celovito zgodovinsko osvetlitev. Dejstvo pa je, da je tedaj ob 15-ih in pet minut Jugoslavija obstala. Naša radijska postaja je pripravila poseben žalni program. Prisluhnimo najprej Nevi Lukeš:
Gábrje so gručasto naselje sredi Vipavskih Brd, ki leži v zavetni legi Ostrega vrha in Planine, v dolini potoka Gaberščka. Občnoimenski pomen slovenske besede gaber je drevo Carpinus betulus. Razvila se je iz slovanske besede grabri, kar je pogosta imenska osnova tudi pri drugih Slovanih. Gábrčani so tako 'prebivalci gabrovega gozda'. Gábrje so fašisti preimenovali v Gabria di Vipacco.
Danes se spominjamo očeta klavirja, florentinskega izdelovalca čembalov, Bartolomea Christofiorija. Rodil se je na današnji dan leta 1655. Leta 1709 je objavil opis in skico prvega klavirja, ki ga je uveljavil Johann Stein z Mozartom in Beethovnom. John Broadwood pa je leta 1783 patentiral klavir s pedalom, sedanjo obliko pa mu je leta 1855 dal znameniti Steinway. Friderik Chopin in Artur Rubenstein sta se zapisala klavirju. Prisluhnimo posnetku skladbe Nocturno opus 9
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Dežnik je bil v antiki predvsem parasol, senčnik in protokolarni pripomoček kraljev in visokega plemstva. Šele na današnji dan leta 1715 je Jean Marius predstavil zložljivi dežnik. Tako so se Parižani začeli gibati po mestnih ulicah tudi v deževnih dneh, Pariz pa je kmalu postal svetovno modno središče.
"Predor ruske fronte v zahodni Galiciji, Boji na Galipoljskem poloutoku," tako je večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Po poročilu lista »Petersburškija Vjedomosti« so pričeli zavezniki veliko akcijo na Poljskem. Vrše se nova premikanja čet v smeri proti Osowcu in Varšavi."
Na današnji dan leta 1945 je domobranska politična policija na Turjaku po mučenjih usmrtila 26 zaprtih vodilnih aktivistov Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi Trsta se je močna nemška skupina skušala z Reke prebiti proti Trstu, da bi se predala zaveznikom, vendar so jo enote IV. Armade obkolile in jo v bojih 4., 5. in 6. maja razbile, je poročal Partizanski dnevnik.
Na današnji dan leta 1980 je v Ljubljani umrl Josip Broz - Tito, predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, maršal Jugoslavije. Titova vloga še čaka na celovito zgodovinsko osvetlitev. Dejstvo pa je, da je tedaj ob 15-ih in pet minut Jugoslavija obstala. Naša radijska postaja je pripravila poseben žalni program. Prisluhnimo najprej Nevi Lukeš:
Gábrje so gručasto naselje sredi Vipavskih Brd, ki leži v zavetni legi Ostrega vrha in Planine, v dolini potoka Gaberščka. Občnoimenski pomen slovenske besede gaber je drevo Carpinus betulus. Razvila se je iz slovanske besede grabri, kar je pogosta imenska osnova tudi pri drugih Slovanih. Gábrčani so tako 'prebivalci gabrovega gozda'. Gábrje so fašisti preimenovali v Gabria di Vipacco.
Danes se spominjamo očeta klavirja, florentinskega izdelovalca čembalov, Bartolomea Christofiorija. Rodil se je na današnji dan leta 1655. Leta 1709 je objavil opis in skico prvega klavirja, ki ga je uveljavil Johann Stein z Mozartom in Beethovnom. John Broadwood pa je leta 1783 patentiral klavir s pedalom, sedanjo obliko pa mu je leta 1855 dal znameniti Steinway. Friderik Chopin in Artur Rubenstein sta se zapisala klavirju. Prisluhnimo posnetku skladbe Nocturno opus 9
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov