Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 455 so ubili rimskega cesarja Petroniusa Maximusa, ki je prišel na oblast s pomočjo zarote proti cesarju Valentianu. Vladal je samo 77 dni, saj je kralj Vandalov Gaiseric le tri dni po njegovem umoru zasedel Rim in cesarjevo premoženje, skupaj z družino odpeljal v Kartagino.
Na današnji dan leta 1915 so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London. Tržaška Edinost pa je veliko pozornosti namenila govoru nemškega kanclerja Bethmann - HolIwega v Berlinu: "Brez vsake kapljice krvi je zamogla dobiti Italija dolgo listo koncesij! Zakaj jih ni sprejela? Hočejo-li morda osvojiti nemško Tirolsko? Roke proč! Da je šla Avstrija do skrajne meje možnosti, je znano. Mi bomo prestali tudi ta vihar! "
Na današnji dan leta 1945 se je v koroškem Špaterjanu zastrupil esesovski in policijski general Odilo Lothar Globočnik. Po prvi svetovni vojni se je družina iz rodnega Trsta preselila v Celovec, kjer je mladi stavbni delovodja leta 1930 postal član Hitlerjeve nacionalsocialistične stranke, kasneje še esesovec in kmalu tudi eden glavnih nacističnih voditeljev v Avstriji. Po kapitulaciji Italije je postal esesovski in policijski vodja v operativni coni Jadransko primorje. V Trstu je rižarno preuredil v uničevalno taborišče.
Grahôvo ob Bači je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži nekoliko nad dnom Baške grape, na jugovzhodnem pobočju Kotla. Verjetneje je izvoru krajevnega imena bolj botrovalo osebno ime kot rastlina.
Kot prvi absolvent Ostrčeve kompozicijske šole je na današnji dan leta 1995 v Ljubljani umrl skladatelj, pianist in publicist Pavel Šivic. Po izpopolnjevanju v Pragi je v Ljubljani predaval na glasbeni akademiji. V partizanih je dirigiral Invalidskemu pevskemu zboru, po vojni pa je bil dirigent ljubljanske Opere. V arhivu hranimo Šivičevo razmišljanje iz leta 1974 o tem, kakšna naj bo sodobna opera: Šivicevo uglasbitev pesmi Jutra sta posnela Eva Novšak Houška in Trio Lorenz
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 455 so ubili rimskega cesarja Petroniusa Maximusa, ki je prišel na oblast s pomočjo zarote proti cesarju Valentianu. Vladal je samo 77 dni, saj je kralj Vandalov Gaiseric le tri dni po njegovem umoru zasedel Rim in cesarjevo premoženje, skupaj z družino odpeljal v Kartagino.
Na današnji dan leta 1915 so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London. Tržaška Edinost pa je veliko pozornosti namenila govoru nemškega kanclerja Bethmann - HolIwega v Berlinu: "Brez vsake kapljice krvi je zamogla dobiti Italija dolgo listo koncesij! Zakaj jih ni sprejela? Hočejo-li morda osvojiti nemško Tirolsko? Roke proč! Da je šla Avstrija do skrajne meje možnosti, je znano. Mi bomo prestali tudi ta vihar! "
Na današnji dan leta 1945 se je v koroškem Špaterjanu zastrupil esesovski in policijski general Odilo Lothar Globočnik. Po prvi svetovni vojni se je družina iz rodnega Trsta preselila v Celovec, kjer je mladi stavbni delovodja leta 1930 postal član Hitlerjeve nacionalsocialistične stranke, kasneje še esesovec in kmalu tudi eden glavnih nacističnih voditeljev v Avstriji. Po kapitulaciji Italije je postal esesovski in policijski vodja v operativni coni Jadransko primorje. V Trstu je rižarno preuredil v uničevalno taborišče.
Grahôvo ob Bači je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži nekoliko nad dnom Baške grape, na jugovzhodnem pobočju Kotla. Verjetneje je izvoru krajevnega imena bolj botrovalo osebno ime kot rastlina.
Kot prvi absolvent Ostrčeve kompozicijske šole je na današnji dan leta 1995 v Ljubljani umrl skladatelj, pianist in publicist Pavel Šivic. Po izpopolnjevanju v Pragi je v Ljubljani predaval na glasbeni akademiji. V partizanih je dirigiral Invalidskemu pevskemu zboru, po vojni pa je bil dirigent ljubljanske Opere. V arhivu hranimo Šivičevo razmišljanje iz leta 1974 o tem, kakšna naj bo sodobna opera: Šivicevo uglasbitev pesmi Jutra sta posnela Eva Novšak Houška in Trio Lorenz
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov