Začnimo z zgodovinskim utrinkom za sladokusce: Rókfor- Roquefort je sir s plesnijo, ki naj bi ga prvič naredili in pojedli na današnji dan leta 1070. Po legendi naj bi pastir, ki se je pred dežjem umaknil v votlino, s seboj na pašo vzel mladi sir. Ko je hotel malicati, je zunaj zagledal lepo dekle, v votlini pa je pozabil hrano. Kasneje je sir našel, vendar je bil plesniv. Vseeno ga je poskusil in ugotovil, da je dober in novico o tem razširil med vaščane. Še danes je to edini ovčji sir z modro zeleno plesnijo Penicillium roqueforti. Danes se spominjamo prvih žrtev italijanskega okupatorja na Slovenskem. Zaradi hudih bojev na krnskem pogorju so se italijanske bojne vrste hitro redčile, saj je vsakega ranjenega vojaka spremljala skupina vojakov, ki se največkrat ni več vrnila na fronto. Na današnji dan leta 1915 so iz vasi Ladra, Smast in Kamno odpeljali 60 kmetov, vsakega desetega so ustrelili, ostale pa odgnali v internacijo na Sardinijo. Četrtega junija 1945 so v vojaški bolnišnici v Ljubljani shranili prve steklenice krvi 150-ih darovalcev. Rdeči križ kot glavni organizator krvodajalskih akcij dandanes organizira po približno 210 krvodajalskih akcij na leto, o aprilski leta 2012 je poročala Zdenka Tomulič: Na današnji dan leta 1985 je v izolski bolnišnici umrl arhitekt Eduardo Adolfo Corradini, po poroki staršev pa je postal Edo Mihevc. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, kjer je delal v projektivnih birojih in se že leta 1941 pridružil partizanom. Po vojni je bil jugoslovanski gospodarski pooblaščenec v Trstu. Zatem je projektiral veliko stanovanjskih naselij. Leta 1969 je prejel Prešernovo nagrado za arhitektonsko in urbanistično ureditev Lucije, ko je dejal: Gríže so razpotegnjena vas pod razvodnim hrbtom, imenovanim Vrhe. Ime je dobila po kupih kamenja, ki so nastali po čiščenju zakraselega kamnitega sveta. Z besedo gríža označujemo "kamniti ali kraški svet, skalo, kamen". Fašistične oblasti so z vladnim odlokom iz leta 1923 Gríže preimenovale v Grise. V Kropi se je na današnji dan leta 1910 rodil tenorist Anton Dermota. Po končani orglarski šoli v Ljubljani je na Bledu delal kot organist. Pevsko se je izobraževal na ljubljanskem konzervatoriju. Od leta 1934 je polnih 40 let pel v Dunajski državni operi. Na dunajski akademiji za glasbo in gledališče je vzgojil celo vrsto pevcev. Leta 1986 se je tako spominjal sodelovanja s slovenskimi skladatelji: Antonu Dermoti prisluhnimo v posnetku arije Franja iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček