Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu se je na današnji dan 1620 rodil kanonik in zgodovinar Vincenzo Scussa. Šolal se je pri jezuitih in napredoval v kanonika stolnice svetega Justa v Trstu. Scussa je napisal Cronografsko zgodovino Trsta od izvorov do leta 1695. Pri tem pogosto omenja Slovane, ki so se v Istri pojavili leta 600, skupaj z Langobardi in Avari.
V Lubecku se je na današnji dan leta 1875 rodil pisatelj Thomas Mann. Med glavnimi deli omenimo romana Budenbrookovi in Čarobna gora, ki so jo letos uprizorili tržaški gledališčniki in ansambel ljubljanske drame. O predstavi je poročala Neva Zajc:
Nedeljska Edinost je na današnji dan leta 1915 tako strnila poročilo generalštaba avstroogrske vojske: "Uradno se objavlja: 5. junija. Na tirolskem in koroškem mejnem ozemlju se tudi včeraj ni zgodilo ničesar bistvenega. Na Primorskem je ostalo pri krvavo zavrnjenem napadu štirih italijanskih bataljonov na naše postojanke severno od Tolmina."
Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal: Slovensko-italijanska protifašistična zveza, Govor tovariša Borisa Kraigherja na ustanovni konferenci zveznih delegatov iz Slovenskega Primorja in Trsta. Med izjavami glasnikov ljudske volje so citirali tovarišico Marino: "Trst je življenjsko vezan na svoje zaledje, zato moramo še bolj utrditi slovensko-italijansko bratstvo«
Renesanso narodopisja smo doživeli po osamosvojitvi. Danes skoraj ni vasi, ki ne bi imela svoje kronike v knjižni obliki. Sodnik Jožko Humar pa je že leta 1980 izdal kroniko Bukovice in Voljčje Drage. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Ingrid Orel:
Hrastôvlje ležijo sredi Hrastovskega dola, suhega nadaljevanja zgornje Rižanske doline. Zapis iz 14. stoletja omenja Villo de Cristolgan, tisti iz leta 1581 pa Cristoviae, kar kaže na prvotno, verjetno množinsko prebivalstveno ime Hrastovlane, kar bi pomenilo prebivalci hrastovega sela. Fašisti so kraj preimenovali v Cristoglie.
Opero "Lakmé" je skladatelj Clément Philibert Léo Delibes začel pisati že leta 1881 kot ljubezensko zgodbo iz Indije v času angleške nadvlade. V Londonu so jo prvič izvedli na današnji dan leta 1885 v Gaiety Theatru. Prisluhnimo sceni in zborovskemu prizoru iz 2. dejanja opere Lakmé. Zboru in orkestru L`Opere comigue je na snemanju dirigiral Alain Lombard
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Trstu se je na današnji dan 1620 rodil kanonik in zgodovinar Vincenzo Scussa. Šolal se je pri jezuitih in napredoval v kanonika stolnice svetega Justa v Trstu. Scussa je napisal Cronografsko zgodovino Trsta od izvorov do leta 1695. Pri tem pogosto omenja Slovane, ki so se v Istri pojavili leta 600, skupaj z Langobardi in Avari.
V Lubecku se je na današnji dan leta 1875 rodil pisatelj Thomas Mann. Med glavnimi deli omenimo romana Budenbrookovi in Čarobna gora, ki so jo letos uprizorili tržaški gledališčniki in ansambel ljubljanske drame. O predstavi je poročala Neva Zajc:
Nedeljska Edinost je na današnji dan leta 1915 tako strnila poročilo generalštaba avstroogrske vojske: "Uradno se objavlja: 5. junija. Na tirolskem in koroškem mejnem ozemlju se tudi včeraj ni zgodilo ničesar bistvenega. Na Primorskem je ostalo pri krvavo zavrnjenem napadu štirih italijanskih bataljonov na naše postojanke severno od Tolmina."
Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal: Slovensko-italijanska protifašistična zveza, Govor tovariša Borisa Kraigherja na ustanovni konferenci zveznih delegatov iz Slovenskega Primorja in Trsta. Med izjavami glasnikov ljudske volje so citirali tovarišico Marino: "Trst je življenjsko vezan na svoje zaledje, zato moramo še bolj utrditi slovensko-italijansko bratstvo«
Renesanso narodopisja smo doživeli po osamosvojitvi. Danes skoraj ni vasi, ki ne bi imela svoje kronike v knjižni obliki. Sodnik Jožko Humar pa je že leta 1980 izdal kroniko Bukovice in Voljčje Drage. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Ingrid Orel:
Hrastôvlje ležijo sredi Hrastovskega dola, suhega nadaljevanja zgornje Rižanske doline. Zapis iz 14. stoletja omenja Villo de Cristolgan, tisti iz leta 1581 pa Cristoviae, kar kaže na prvotno, verjetno množinsko prebivalstveno ime Hrastovlane, kar bi pomenilo prebivalci hrastovega sela. Fašisti so kraj preimenovali v Cristoglie.
Opero "Lakmé" je skladatelj Clément Philibert Léo Delibes začel pisati že leta 1881 kot ljubezensko zgodbo iz Indije v času angleške nadvlade. V Londonu so jo prvič izvedli na današnji dan leta 1885 v Gaiety Theatru. Prisluhnimo sceni in zborovskemu prizoru iz 2. dejanja opere Lakmé. Zboru in orkestru L`Opere comigue je na snemanju dirigiral Alain Lombard
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Daljnega leta 1666 je Mulay ar rašid v Maroku ustanovil dinastijo Alavitov ali Hasanidov. Njegovi potomci še danes vladajo tej sredozemski državi. V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodil zdravnik in politik Just Pertot. V Pulju je vodil akcijo za zatiranje malarije. Spoznanja je strnil v knjigi. Po vojni je delal kot predsednik Prosvete, pred grozečo konfinacijo se je leta 1930 umaknil v Zagreb, po vojni pa se je v pokoju posvetil raziskovanju zgodovine vasi tržaškega zaledja. V Pulju se je na današnji dan leta 1911 rodil, odraščal pa je v Trstu, inženir in generalpolkovnik Dragomir Benčič - Brkin. Bil je politkomisar Dolomitskega odreda, istrske brigade, 14. divizije in 9. korpusa. Po končani vojaški akademiji je bil načelnik vojaške gradbene uprave. Po Dragomiru Benčiču - Brkinu se imenuje hrpeljska osnova šola, podrobneje o njem ravnateljica Janja Babič: Italijanom se po osmih ofenzivah ni uspelo približati Trstu, čeprav so se pri zadnji premaknili poldrugi kilometer bliže. Borojevičeve sile so bile znova na koncu svojih moči, na njihovo srečo je bil sovražnik v podobnem položaju, vendar se je pripravljal na nov napad, saj so imeli dvakratno premoč v vojaštvu in trikratno v topovskih ceveh. Maršal Tito predstavnikom Julijske krajine: "Še nadalje se bomo borili za spremembo krivičnih sklepov pariške konference," je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sredin Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 2006 je bila posebna slovesnost ob 107 življenjski obletnici Katarine Marinič iz Deskel. Iz novogoriškega doma upokojencev se je tedaj v naš program oglasila Zdenka Tomulič: Čez tri leta je 110 obletnico tedaj najstarejše Slovenke počastil tudi predsednik republike Danilo Türk s temi besedami: Oktobra v sodih vre mošt, kmet pa se pod brki smeje V Skopinah se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj Anatoli Grigorijevič Novikov. Glasbeno pot je začel kot zborovski dirigent. Po moskovskem konservatoriju je vodil zbor sovjetskega radia. Napisal je kar 600 domoljubnih zborovskih skladb. Prilsuhnimo odlomku Novikove kantate Potrebujemo mir, ki ga je posnela sopranistka Ninjela Tkačenko z zborom in orkestrom teatra Boljšoj pod taktirko Borisa Hajkina:
Na današnji dan leta 1666 je v Londonu umrl dramatik James Shirley. Za igralsko skupno Queen Henrietta's Men je napisal kar 5 tragedij, 8 tragikomedij, 17 komedij, začenši z Ljubezenskimi zvijačami in 7 dram. "Woltfov urad poroča: V noči od 26. na 27. oktobra so deli naših torpedovških bojnih sil udarili iz Nanškega zatona skozi Doversko-Calaiski preliv do črte Folkestone-Boulogne v angleški preliv. Po sporočilu poveljnika torpedovk, komodorja Michelsena, je bilo potopljenih, deloma neposredno, pred sovražnimi pristanišči: najmanj 11 predstražnih parnikov in dva do trije rusilci ali torpedovke," je na današnji dan leta 1916 pisal tržaška Edinost. V Idriji je na današnji dan leta 1921 umrl Josip Velikanje, duhovnik in istrski narodni buditelj. Na povabilo tedanjega poreško-puljskega škofa Juraja Dobrile se je 24-leten vpisal na goriško bogoslovje in služboval v istrskih vaseh, najdlje v Jurščih, ki jih je v 45 letih službovanja prerodil iz razbojniškega gnezda v napredno vas s šolo. Ta svojevrstni podvig so literarno opisali Ivan Pregelj, Fran Miličinski in Narte Velikonja. V kraju Šujica pri Ljubljani je na današnji dan leta 1941 v italijanskem napadu na četo, ki jo je vodil, padel narodni heroj Janez Bizjak. Iz rodne Otlice se je družina preselila v Črnuče, kjer se je izučil ključavničarske obrti. Junija 1941 se je pridružil partizanom Rašiške čete, avgusta pa je postal komandir mengško-moravške čete Kamniškega bataljona. Podrobneje o njem Franc Černigoj: Napad na slovensko obalo Pod pretvezo pogozdovanja si zavezniška uprava prilašča našo zemljo pod Kontovelom, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. Oktobra vino v dogah V Prince Albertu se je na današnji dan leta 1926 rodil tenorist Jonathan Stewart Vickers, bolj znan kot Jon Vickers. Še kot študnet konservatoriju v torontu s eje leta 1957 pridružil ansamblu londosnkega Covent Gardena in čez leto dni uspešno nastopil na festivalu Bayreuth, kar mu je odprlo vrata dunajske državne opere in čez nekaj še newyorške opere Metropolitan. Zaslovel je kot dramatični tenor, krasil ga je tudi prepričljiv odrski nastop. Jon Vickers je posnel tudi arijo Vesti la giubba:
Na današnji dan leta 1466 naj bi se rodil Erazem Rotterdamski, Erasmus Desiderius s pravim imenom Geert Geerts, nizozemski humanist, ki je bil zaradi velikega vpliva na sodobnike imenovan tudi kralj humanistov. Kritiziral je nezdrave cerkvene razmere, zagovorjal je reforme znotraj Cerkve v delu Hvalnica Norosti, odklanjal pa je tudi Lutrovo reformacijo. V Ljubljani so na današnji dan leta 1861 ustanovili Zdravniško bralno društvo. Pobudnik, doktor Karel Vesel, je v ta namen daroval veliko svojih zdravniških knjig in časopisov. "Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Pred nekaj dnevi se je cesarsko-kraljeva Visokost, vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik mudil pri naših junaških četah Borojevičeve armade, kjer se je mogel osebno prepričati o skalnato trdnem zaupanju ter brez izjeme izbornem in strumnem nastopu čet. Po kratkem bivanju v Trstu, si je natančno ogledal vso fronto na Krasu. Po tridnevnem bivanju na tej fronti se je odpeljal v Beljak da poseti hrabre branitelje Koroške," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1931 se je po prisilni odpovedi upokojil 10. goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Pod pritiskom italijanske oblasti istega dne je postal naslovni škof Aegine. Neomajni rodoljub je bil vzornik vsem, ki so se borili za pravice slovenskega naroda na zahodu etničnega ozemlja. Goriško cerkev je vodil četrt stoletja, dokler se ni telesno strt moral ukloniti italijanski fašistični oblasti. Podrobneje o tem magister Renato Podberšič: Simon in Juda se s snegom probuda./Ko se za svetega Simona strgajo jadra, bo veter pihal veter pihal vso jesen V Wahooju, v ameriški zvezni državi Nebraska se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj in dirigent Howard Hanson. Ozobraževal se je na akademiji v New Yorku, kjer je kasneje tudi učil. Prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki je nastala leta 1941, posnel pa jo je tudi seattelski simfonični orkester z dirigentom Gerardom Schwarom:
Kip svobode, s polnim imenom Svoboda kroži po svetu, je ameriški spomenik na ustju reke Hudson in predstavlja pozdrav vsem obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. Združenim državam ga je v 19. stoletju podarila Francija. Kip je izdelal Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eifel. Ameriški založnik Gustav Pulitzer je zbral denar za prevoz kipa v New York, kjer so ga na otočku pred tamkajšnjim pristaniščem odkrili na današnji dan leta 1886. "Časopisje objavlja poročila o poteku včerajšnjih razprav članov državnega zbora, iz katerih izhaja, da so se vsi člani poslanske zbornice izrekli za sklicanje parlamenta, seveda večina njih s predpogojem, da se z reformo poslovnika zagotovi miren, plodonosen potek razprav državnega zbora, Tako je na današnji dan leta 1916 o dunajskih polemikah po umoru ministrskega predsednika Stürgkha pisala tržaška Edinost. »Korak za korakom, toda odločno je napredoval naš narod v borbi za svojo svobodo. Danes odločno ponavljamo, da ne bo odnehal, dokler ne bo naš narod združen v eni državi,« tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 v okvirčku objavil misel Edvarda Kardelja. V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl Albert Rejec, tigrovec, narodnoobrambni delavec in publicist. Pravo je študiral v Padovi in Rimu, bil je med ustanovitelji Tigra. V Parizu je s predstavniki Komunistične partije Italije podpisal dogovor o pravici do samoodločbe slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajini. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom. Po vojni je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je pisal predvsem o Benečiji. Podrobneje o njem zgodovinar Gorazd Bajc: Oktobra smo v kleti od večera do jutra, pravi istrski pregovor V Parizu je predvidoma na današnji dan leta 1796 umrl skladatelj Antonín Tadeáš Jan Nepomuk Stamic. Oče violinist ga je vključil v orkester Cappelle Mannheim. Od leta 1782 sta igrala vdvornem orkestru v Versaillesu. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Stamitzevega Koncerta za godala v C- duru. Nemški godalni orkester je na snemanju vodil Karl Ristenpart
Na Dunaju je na današnji dan leta 1536 umrl Krištof Ravbar. Cesar Friderik III ga je po smrti ljubljanskega škofa Lamberga imenoval za škofa, čeprav ni bil niti še duhovnik. Zaradi vse pogostejših turških vpadov, kmečkih uporov in že nastajajočih protestantskih verskih nemirov je bil prisiljen utrditi svojo rezidenco v Gornjem Gradu. Na dunajskem kongresu je leta 1515 posredoval v sporih med krščanskimi vladarji v spopadih s Turki, bil je tudi kranjski deželni glavar, v prvi avstrijsko-beneški vojni pa je bil varuh Trsta. "Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in minovkami," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno poročilo z Dunaja, poročala pa je še, da "so zaradi deževja boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Verdunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje" V Bodislavcih pri Mali Nedelji se je na današnji dan leta 1926 rodil slikar, grafik in ilustrator France Slana. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in zatem delal kot ilustrator pri Pionirskem listu. Že 58 let je svobodni umetnik. Upodablja prvinsko naravo, vsakdanje čutne prizore, znani so njegovi portreti, zlasti otroški, in čutni ženski akti, privlačijo ga tudi podobe starožitnosti, o kateri je leta 2006 povedal: Višinski v skupščini Združenih narodov: Razprava o vetu bo strašen udarec za organizacijo Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je še poročal, da je načelo soglasnosti temeljni kamen svetovne organizacije. S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana: Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin. V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1886 so krstno izvedli simfonično poemo Modetsa Petroviča Muroskega Noč na Golem brdu, po ruski legendi o srečanju čarovnic, vendar avtor izvedbe ni doživel, saj ga je temeljto predelal Nikolaj Rimski Korsakov, izvirnik pa so našli šele leta 1968. Fantazijo za orkester Noč na Golem brdu je posnel tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovca:
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko- kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju: "Z bojišč se tudi danes poročajo samo razveseljivi dogodki. Razbremenjevalna ofenziva generala Brusilovega se je izjalovila popolnoma. V Dobrudži je generalni vojni maršal Mackensen dobil predorno bitko v gorniškem slogu. Na kraški fronti se Italijan zopet pričenja gibati." Tako je na dnašnji dan leta 1916 sredina Edinost z Dunaja povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. Vprašanje veta in Francove Španije na glavni skupščini Združenih Narodov. Generalni sekretar Trigve Lie: »Obstoj Francovega režima je povod za nezaupanje in spore med ustanovitelji Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V Benetkah je na današnji dan leta 2006 umrl slikar in profesor Emilio Vedova. Kot slikarski samouk se je pridružil tedanji italijanski avantgardi, o čemer je leta 1984 na veliki pregledni razstavi v treh muzejih in razstaviščih rodnega mesta v pogovrou z Erosom Bičičem povedal: Emilio Vedova se je uveljavil kot predavatelj na ameriških univerzah, poletni akademiji v Salzburgu in Beneški akademiji lepih umetnosti, kjer je vzgojil tudi vrsto slovenskih slikarjev, med je bil tudi Borisa Benčiča, ki se ga je tako spominjal: Na Svetega Krišpina praznujejo čevljarji, pravi star rovinjski pregovor V Lningradu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Galina Višnjevskaja. Po konservatoriju se je začela bogata kariera, po zmagi na natečaju gledališča Boljšoj se je preselila v Moskvo, kjer se je leta 1955 poročila s čelistom Mstislavom Rostropovičem. Že leta 1946 debitirala vnewyorški operi Metropolitan, s čimer si je zagotovila nastope na vseh pomembnih svetovnih odrih. Galina Višnjevskaja je ob klavirski spremljavi posnela tudi Romanco na plesu Petra Iliča Čajkovskega:
Na današnji dan leta1896 je bila v mariborski pivnici Gotz prva filmska predstava pri nas. Občinstvo si je lahko ogledalo "živeče fotografije". Potujoči kinematograf Edisons Ideal se je 3. novembra predstavil še v Celju, 16 novembra pa v Ljubljani. Na zahodni fronti se je na današnji dan leta 1916 začela velika francoska ofenziva, ki se je končala z osvojitvijo trdnjave Vaux in drugega novembra pa še Fort Douaumont. V Idriji se je na današnji dan leta 1926 rodila scenografka in arhitekta Rafaela - Eli Likar. Po končanem goriškem znanstvenem liceju je študirala na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani in zatem delala kot svobodna umetnica pri Triglav in Viba filmu. Kot scenografka je sodelovala pri številnih fimih domače in tuje produkcije. V rodni Idriji je več njenih del. Maršal Tito na Reki Čuvajte vaše bratstvo in edinstvo! V govoru na Rečini, kjer se je zbralo 80 tisoč ljudi, je podrobno govoril o slovansko-italijanskem bratstvu na osnovi ljudske demokracije, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Kopru se je na današnji dan leta 1956 rodil glasbenik, karikaturist in diplomat ter muzejski ravnatelj Franco Juri. Po gimnaziji v Kopru je iz geografije diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. V času slovenske pomladi je zaslovel s karikaturami v Delu, o čemer je v oddaji Radio Koper na obisku Mirjam Muženič leta 1990 povedal: Franco Juri je bil veleposlanik v Madridu, državni sekretar na zunanjem ministrstvu, sedaj vodi Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu Oblak iz gora ne namoči polja/Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrl skladatelj, muzikolog in pravnik Vilko Ukmar. Po študiju na dunajskem konservatoriju in akademiji za glasbo je v Ljubljani poučeval in vodil opero. Njegov ustvarjalni opus je zelo širok, zaslovel je s simfonijami in kantato Integrali na Kosovelove verze. Leta 1985 je prjel Prešrnovo nagrado in o svojem delu povedal: Prilsuhnimo Ukvarjevi uglasbitvi Kosovelove pesmi Melanholija gradu, ki so jo posneli Ljubljanski madrigalisti:
Neveljaven email naslov