Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan 1810 je v Idriji rojeni botanik Franc de Paula Hladnik z guvernerjem Ilirskih provinc, maršalom Augustom de Marmontom, v Ljubljani ustanovil Botanični vrt. Podrobneje o tem sedanji ravnatelj Jože Bavcon:
V Barkovljah se je na današnji dan leta 1885 rodil narodni in prosvetni delavec Riko Pertot - Pendla. Po gimnaziji je delal kot uradnik, kasneje pa kot upravnik pri uradnem listu tržaške pokrajine. Leta 1920 je postal upravnik dnevnika Edinost in tiskarne. Bil je tajnik pevskega društva Adrija in v barkovljanskem zboru pel polnih 60 let. Prisluhnimo odlomku oddaje Pesmi s tržaškega, v kateri Riko Pertot razkriva bogat svet ljudske glasbe, ki se je ohranil v Barkovljah:
"Italijani vztrajajo pri svoji drugi ofenzivi, ki je drugačna kakor prva: Združili so svojo artiljerijo v šest skupin; prvi dve operirata proti Krnu in Plavam, srednji pri Števerjanu in Moši proti Podgori in Gorici, južni pri Verzi in ob dolnji Soči proti doberdobski planoti," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročilo Leonharda Adeta, dopisnika Berliner Tageblatta s soške fronte.
Slovenska vlada je od novega generalnega vikarja ljubljanske škofije, kanonika Alojzija Vovka, zahtevala izjavo o lojalnosti. Na današnji dan leta 1945 jo je Alojzij Vovk prebral pred predsednikom vlade Borisom Kidričem in notranjim ministrom Zoranom Poličem.
Ko je na današnji dan leta 1995 padla muslimanska enklava Srebrenica, se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srbske sile so na območju pod zaščito Združenih narodov tedaj ubile več kot 7000 muslimanov. Podrobneje o tem Amor Mašovič z Inštituta za pogrešane osebe v Bosni:
Kopríva je gručasta vas v osrednjem delu Krasa, ki je bila nekoč uskoško naselje. Ime je vas Kopríva dobila po rastlini. Fašisti so kraj preimenovali v Capriva nel Carso.
Na današnji dan leta 1980 je v Idriji umrl pedagog in pevovodja Ivan Rijavec. Kot primorski emigrant se je preživljal s pevovodstvom v Ljubljani In Mariboru. Po osvoboditvi je poučeval na idrijski gimnazji in dolga leta vodil tamkajšnjo glasbeno šolo, leta 1972 tako ocenil naraščajoče zanimanje za glasbo: ga-199. Pesem Slovenka sem je na reviji Primorska poje zapel Ženski pevski zbor Društva upokojencev iz Idrije pod taktirko Ivana Rijavca
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan 1810 je v Idriji rojeni botanik Franc de Paula Hladnik z guvernerjem Ilirskih provinc, maršalom Augustom de Marmontom, v Ljubljani ustanovil Botanični vrt. Podrobneje o tem sedanji ravnatelj Jože Bavcon:
V Barkovljah se je na današnji dan leta 1885 rodil narodni in prosvetni delavec Riko Pertot - Pendla. Po gimnaziji je delal kot uradnik, kasneje pa kot upravnik pri uradnem listu tržaške pokrajine. Leta 1920 je postal upravnik dnevnika Edinost in tiskarne. Bil je tajnik pevskega društva Adrija in v barkovljanskem zboru pel polnih 60 let. Prisluhnimo odlomku oddaje Pesmi s tržaškega, v kateri Riko Pertot razkriva bogat svet ljudske glasbe, ki se je ohranil v Barkovljah:
"Italijani vztrajajo pri svoji drugi ofenzivi, ki je drugačna kakor prva: Združili so svojo artiljerijo v šest skupin; prvi dve operirata proti Krnu in Plavam, srednji pri Števerjanu in Moši proti Podgori in Gorici, južni pri Verzi in ob dolnji Soči proti doberdobski planoti," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročilo Leonharda Adeta, dopisnika Berliner Tageblatta s soške fronte.
Slovenska vlada je od novega generalnega vikarja ljubljanske škofije, kanonika Alojzija Vovka, zahtevala izjavo o lojalnosti. Na današnji dan leta 1945 jo je Alojzij Vovk prebral pred predsednikom vlade Borisom Kidričem in notranjim ministrom Zoranom Poličem.
Ko je na današnji dan leta 1995 padla muslimanska enklava Srebrenica, se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srbske sile so na območju pod zaščito Združenih narodov tedaj ubile več kot 7000 muslimanov. Podrobneje o tem Amor Mašovič z Inštituta za pogrešane osebe v Bosni:
Kopríva je gručasta vas v osrednjem delu Krasa, ki je bila nekoč uskoško naselje. Ime je vas Kopríva dobila po rastlini. Fašisti so kraj preimenovali v Capriva nel Carso.
Na današnji dan leta 1980 je v Idriji umrl pedagog in pevovodja Ivan Rijavec. Kot primorski emigrant se je preživljal s pevovodstvom v Ljubljani In Mariboru. Po osvoboditvi je poučeval na idrijski gimnazji in dolga leta vodil tamkajšnjo glasbeno šolo, leta 1972 tako ocenil naraščajoče zanimanje za glasbo: ga-199. Pesem Slovenka sem je na reviji Primorska poje zapel Ženski pevski zbor Društva upokojencev iz Idrije pod taktirko Ivana Rijavca
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov