Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Münchnu je na današnji dan leta 1905 umrl slikar Anton Ažbe. Na pobudo Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki so jo obiskovali impresionisti.
Na današnji dan leta 1915 so se na vzhodni fronti Rusi umaknili iz Varšave. "Deželni zdravstveni poročevalec dvorni svetnik dr. Celebrini je poročal o zdravstvenih razmerah na Primorskem. Slučaji kolere so, ako se izvzame malo ognjišče v begunskem taborišču v Vrtovčah, v občini Sovodnje, ki je bilo takoj izolirano, le sporadični, "je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost.
V Dobravljah se je leta 1925 rodil generalpolkovnik Branko Jerkič - Živko. Trileten je moral z družino v emigracijo. Branko Jerkič je bil borec Tomšičeve in Cankarjeve ter druge brigade VDV, ki je prišla prva v Trst. O odhodu Titovih partizanov iz Trsta je v pogovoru z Milošem Ivančičem povedal: Leta 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Leta 1962 je na Sinaju predstavljal Jugoslavijo v poveljstvu modrih čelad.
Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Kraške jame: »Medtem ko bo s 15. avgustom Postonjska jama zopet na razpolago obiskovalcem, je Reuterjev dopisnik Cecile Sprigge začel raziskovati trditve iz pisanja rimske Libere stampe o 600 truplih v jamah med skalovjem nad Trstom, ki naj bi jih hladnokrvo ubili Jugoslovani okoli 14, maja. Sprigge je preiskal jamo in »rudnik« blizu Bazovice in izjavil, da vest ne odgovarja resnici.«
Marézige so skupno ime za središčno naselje več zaselkov, ki so na temenu in pobočjih Marežganskega hrbta med dolinama Badaševice na severu in potoka Rokave na jugu. Zapis iz leta 1423 navaja ime Mareseghi. Sam izvor imena je nejasen. Verjetno je prevzeto iz romanskega, to pa iz slovanske Marešiti, kar bi pomenilo Mareševi ljudje ali potomci.
V Trstu se je na današnji dan leta 1925 rodil dirigent in skladatelj Oskar Kjuder. Ob mizarskem vajeništvu se je na konservatoriju učil violinskega muziciranja. Po zdravljenju v partizanski bolnišnici v Bariju ga je Rado Simoniti uvedel v dirigiranje pri zboru Srečko Kosovel. Po vojni se je vpisal na Akademijo za glasbo. Dirigiral je orkestrom in pevskim zborom, med njimi tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru. Nastanka se je leta 1995 tako spominjal: Zbor je pod Oskarjevo taktirko posnel tudi pesem Slavospev I. in II. prekomorske brigade:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Münchnu je na današnji dan leta 1905 umrl slikar Anton Ažbe. Na pobudo Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki so jo obiskovali impresionisti.
Na današnji dan leta 1915 so se na vzhodni fronti Rusi umaknili iz Varšave. "Deželni zdravstveni poročevalec dvorni svetnik dr. Celebrini je poročal o zdravstvenih razmerah na Primorskem. Slučaji kolere so, ako se izvzame malo ognjišče v begunskem taborišču v Vrtovčah, v občini Sovodnje, ki je bilo takoj izolirano, le sporadični, "je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost.
V Dobravljah se je leta 1925 rodil generalpolkovnik Branko Jerkič - Živko. Trileten je moral z družino v emigracijo. Branko Jerkič je bil borec Tomšičeve in Cankarjeve ter druge brigade VDV, ki je prišla prva v Trst. O odhodu Titovih partizanov iz Trsta je v pogovoru z Milošem Ivančičem povedal: Leta 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Leta 1962 je na Sinaju predstavljal Jugoslavijo v poveljstvu modrih čelad.
Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Kraške jame: »Medtem ko bo s 15. avgustom Postonjska jama zopet na razpolago obiskovalcem, je Reuterjev dopisnik Cecile Sprigge začel raziskovati trditve iz pisanja rimske Libere stampe o 600 truplih v jamah med skalovjem nad Trstom, ki naj bi jih hladnokrvo ubili Jugoslovani okoli 14, maja. Sprigge je preiskal jamo in »rudnik« blizu Bazovice in izjavil, da vest ne odgovarja resnici.«
Marézige so skupno ime za središčno naselje več zaselkov, ki so na temenu in pobočjih Marežganskega hrbta med dolinama Badaševice na severu in potoka Rokave na jugu. Zapis iz leta 1423 navaja ime Mareseghi. Sam izvor imena je nejasen. Verjetno je prevzeto iz romanskega, to pa iz slovanske Marešiti, kar bi pomenilo Mareševi ljudje ali potomci.
V Trstu se je na današnji dan leta 1925 rodil dirigent in skladatelj Oskar Kjuder. Ob mizarskem vajeništvu se je na konservatoriju učil violinskega muziciranja. Po zdravljenju v partizanski bolnišnici v Bariju ga je Rado Simoniti uvedel v dirigiranje pri zboru Srečko Kosovel. Po vojni se je vpisal na Akademijo za glasbo. Dirigiral je orkestrom in pevskim zborom, med njimi tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru. Nastanka se je leta 1995 tako spominjal: Zbor je pod Oskarjevo taktirko posnel tudi pesem Slavospev I. in II. prekomorske brigade:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov