Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osemnajstoavgustovske obletnice leta dva tisoč petnajst

18.08.2015

Oče hrvaške književnosti in velik humanist Marko Marulić, se je rodil 18. avgusta 1450. Napisal je prvo hrvaško umetno pesnitev Judita, ki je nastala leta 1521 in prve tiskane knjige s področja umetne književnosti. Na današnji dan leta 1900 se je v Trstu rodila igralka Elvira Kralj. Po končani trgovski šoli je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška. Bila je članica zadnjega ansambla Slovenskega gledališča v Trstu, mariborske Drame in kasneje Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V našem arhivu hranimo vrsto oddaj z Elviro Kralj, prisluhnimo odlomku njenih pričevanj o predavanju Ivana Cankarja v Trstu: V Nabrežini se je na današnji dan leta 1905 rodil revolucionar in španski borec Leopold Caharija. Po 40 letih se je poti v Španijo tako spominjal: Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in po osvoboditvi Trsta postal major in kasneje v ljubljani vodil Narodno milico. Leta 1952 so ga izvolili za predsednika tedanje koprske občinske skupščine "Čete feldmaršala Arza so Ruse, med tem ko so prodirale nemške sile ob levem bregu Buga, pregnale z obeh strani ceste, ki vodi iz Biale, v območju trdnjavskih topov Bresta-Litowskega. Obkoljevalni obroč na zapadnem bregu je sklenjen. Na Goriškem so bili odbiti štirje napadi na hrib Sv. Martina, za predmostje Tolmina divja srdit boj," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. Anglo-ameriška zasedbena oblast v Coni A Julijske krajine je na današnji dan leta 1945 z razglasom razpustila vse fašistične organizacije in napovedala ukrepe za odpravo sledi fašističnega režima. Naborjét in Kanalsko dolino so Slovenci poselili že v 6. stoletju, zaradi razvoja železarstva so se tja priseljevali tudi Furlani, ki so se ponemčili. Slovensko ime Naborjet je nastalo kot jezikovna prilagoditev. Italijanski skladatelj Antonio Salieri, ki se je rodil na današnji dan leta 1750 v Legnagu, je bil dalj časa tudi dirigent opere na Dunaju. Bil je Mozartov sodobnik in učitelj Schuberta in Liszta. Salierijevo intrigiranje proti Mozartu je v drami opisal Puškin, Rimski Korsakov pa je skomponiral opero Mozart in Salieri. V arhivu hranimo Concertino za oboo in godala. Oboista Paola Polastrija spremlja godalni kvartet Amati


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osemnajstoavgustovske obletnice leta dva tisoč petnajst

18.08.2015

Oče hrvaške književnosti in velik humanist Marko Marulić, se je rodil 18. avgusta 1450. Napisal je prvo hrvaško umetno pesnitev Judita, ki je nastala leta 1521 in prve tiskane knjige s področja umetne književnosti. Na današnji dan leta 1900 se je v Trstu rodila igralka Elvira Kralj. Po končani trgovski šoli je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška. Bila je članica zadnjega ansambla Slovenskega gledališča v Trstu, mariborske Drame in kasneje Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V našem arhivu hranimo vrsto oddaj z Elviro Kralj, prisluhnimo odlomku njenih pričevanj o predavanju Ivana Cankarja v Trstu: V Nabrežini se je na današnji dan leta 1905 rodil revolucionar in španski borec Leopold Caharija. Po 40 letih se je poti v Španijo tako spominjal: Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in po osvoboditvi Trsta postal major in kasneje v ljubljani vodil Narodno milico. Leta 1952 so ga izvolili za predsednika tedanje koprske občinske skupščine "Čete feldmaršala Arza so Ruse, med tem ko so prodirale nemške sile ob levem bregu Buga, pregnale z obeh strani ceste, ki vodi iz Biale, v območju trdnjavskih topov Bresta-Litowskega. Obkoljevalni obroč na zapadnem bregu je sklenjen. Na Goriškem so bili odbiti štirje napadi na hrib Sv. Martina, za predmostje Tolmina divja srdit boj," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. Anglo-ameriška zasedbena oblast v Coni A Julijske krajine je na današnji dan leta 1945 z razglasom razpustila vse fašistične organizacije in napovedala ukrepe za odpravo sledi fašističnega režima. Naborjét in Kanalsko dolino so Slovenci poselili že v 6. stoletju, zaradi razvoja železarstva so se tja priseljevali tudi Furlani, ki so se ponemčili. Slovensko ime Naborjet je nastalo kot jezikovna prilagoditev. Italijanski skladatelj Antonio Salieri, ki se je rodil na današnji dan leta 1750 v Legnagu, je bil dalj časa tudi dirigent opere na Dunaju. Bil je Mozartov sodobnik in učitelj Schuberta in Liszta. Salierijevo intrigiranje proti Mozartu je v drami opisal Puškin, Rimski Korsakov pa je skomponiral opero Mozart in Salieri. V arhivu hranimo Concertino za oboo in godala. Oboista Paola Polastrija spremlja godalni kvartet Amati


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov