V Lomeh pri Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in zatem delal kot sodnik in okrajni glavar tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame, zdaj imenovane po njem, poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Na Pregarjah se je na današnji dan leta 1915 rodil novinar Albin Bubnič. Ker semenišča v Kopru zaradi protislovenske gonje ni končal, je 1940 v Trstu opravil maturo na učiteljišču. Nacifašisti so ga večkrat zaprli in deportirali v Mathausen. Po vojni je pomagal organizirati šolstvo v Istri. Kasneje se je zaposlil pri Primorskem dnevniku v Trstu, kjer je zbral obsežno gradivo o uničevalnem nacističnem taborišču v Rižarni. Leta 1977 mu je italijanski predsednik Giovanni Leone podelil priznanje Kronist leta. Takrat je naši sodelavki Nevi Lukeš povedal: "Ruski protinapadi ob besarabski meji odbiti, ob Seretu bojno delovanje nekoliko popustilo uspehi zveznih čet pri Tarnopolu,vzhodno od Lucka in Jasioldi. Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila s front prve svetovne vojne. V Pobegih pri Kopru se je na današnji dan leta 1930 rodil pesnik Ferruccio Jakomin. Po gimnaziji v Kopru in Celju je v Ljubljani študiral slavistiko in študij nadaljeval v Neaplju. Zatem je poučeval v Nabrežini. Pesmi je objavljal v Borih in Mladiki. Zgledoval se je po ljudski pesmi, zato je njegov pesniški jezik preprost. Prisluhnimo njegovi pesmi Istrski kopač, recitira Andrej Klemenčič: Na Slovenskem je znana cela vrsta gorskih, pokrajinskih in ledinskih imen Pekél. Občnoimenski pomen slovenske besede 'pekél' je kraj, kjer po smrti trpijo pogubljeni. V ljudskem zemljepisnem izrazu beseda metaforično označuje terenske globeli, prepadna skalnata žrela, globoke kotlaste gorske jame in brezna. V Železnem se je na današnji dan leta 1635 rodil plemič in skladatelj Paul Fürst Esterházy von Galantha. Briljantni vojaški karieri navkljub se je odločil za glasbo, o kateri je prvo izobrazbo dobil na očetovem dvoru in pri jezuitih v Gradcu, zaslovel pa je s kantatami, zato prisluhnimo odlomku Cantate Paula Esterhazyja, ki jo je posnela Capella Savaria