Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Dunaju so na današnji dan leta 1810 sprejeli nov cenzurni odlok, ki je v deželah imel revizijske urade, ti so izdajali dovoljenja za tiskanje knjig, bdeli pa so tudi nad dnevnim tiskom. Zato so pisatelji leta 1845 protestirali z znamenito proticenzurno peticijo.
V Kobdilju se je na današnji dan leta 1850 rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. Po končanem bogoslovju v Gorici je na Dunaju opravil še doktorat in predaval biblične vede v Gorici. Cesar ga je leta 1896 imenoval za škofa na Krku, kjer je ustanovil staroslovansko akademijo. Zagrebški kardinal Josip Bozanić je o tem povedal: Burno so odmevali Mahničevi napadi na Gregorčičeve pesmi O nevihti, Človeka nikar in Ujetega priča tožba, češ da je podlegel Stritarjevemu svetobolju.
"»Položaj na soški fronti je sijajen,« je izjavil te dni general Borojević skupini vojnih poročevalcev. Cadorna je najprej poskušal svojo srečo pri goriškem predmostju in ko se mu je tu načrt temeljito izjalovil, so izvršili Italijani tudi obupne napade na doberdobsko planoto. Odbitih je bilo neštevilno pehotnih napadov, dokler niso Italijani uvideli, da v smeri proti Trstu ravnotako nič ne opravijo, kakor v smeri proti Gorici," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost.
"Dobava UNRE Jugoslaviji na poti skozi Trst, tako je na današnji dan leta 1945 poročal Primorski dnevnik: »V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav Amerike v tržaško pristanišče skupno 4 tisoč 864 ton blaga, ki ga pošilja UNRA v Jugoslavijo."
V Ljubljani je na današnji dan leta 2000 umrl novinar in komunikolog Tomo Martelanc, univerzitetni predavatelj, sodelavec Unesca in drugih mednarodnih organizacij na področju množičnih komunikacij. Od leta 1980 je do upokojitve vodil Narodno in univerzitetno knjižnico.
Planína je razpotegnjeno gručasto naselje v Notranjskem podolju. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je 'gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino'.
V Firencah se je na današnji dan leta 1760 rodil skladatelj Luigi Maria Cherubini. V svet glasbe ga je uvedel oče čembalist, študiral pa je v Bologni. Krajši čas je bil skladatelj na dvoru angleškega kralja Jurija tretjega, leta 1786 pa se je preselil v Pariz. Omenimo samo operi Ifigenijo na Avlidi in Medejo, godalne kvartete in sonate. Prvi stavek sonate številka 5 za fortepiano bo sedaj zaigrala Lya Braberiis
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na Dunaju so na današnji dan leta 1810 sprejeli nov cenzurni odlok, ki je v deželah imel revizijske urade, ti so izdajali dovoljenja za tiskanje knjig, bdeli pa so tudi nad dnevnim tiskom. Zato so pisatelji leta 1845 protestirali z znamenito proticenzurno peticijo.
V Kobdilju se je na današnji dan leta 1850 rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. Po končanem bogoslovju v Gorici je na Dunaju opravil še doktorat in predaval biblične vede v Gorici. Cesar ga je leta 1896 imenoval za škofa na Krku, kjer je ustanovil staroslovansko akademijo. Zagrebški kardinal Josip Bozanić je o tem povedal: Burno so odmevali Mahničevi napadi na Gregorčičeve pesmi O nevihti, Človeka nikar in Ujetega priča tožba, češ da je podlegel Stritarjevemu svetobolju.
"»Položaj na soški fronti je sijajen,« je izjavil te dni general Borojević skupini vojnih poročevalcev. Cadorna je najprej poskušal svojo srečo pri goriškem predmostju in ko se mu je tu načrt temeljito izjalovil, so izvršili Italijani tudi obupne napade na doberdobsko planoto. Odbitih je bilo neštevilno pehotnih napadov, dokler niso Italijani uvideli, da v smeri proti Trstu ravnotako nič ne opravijo, kakor v smeri proti Gorici," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost.
"Dobava UNRE Jugoslaviji na poti skozi Trst, tako je na današnji dan leta 1945 poročal Primorski dnevnik: »V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav Amerike v tržaško pristanišče skupno 4 tisoč 864 ton blaga, ki ga pošilja UNRA v Jugoslavijo."
V Ljubljani je na današnji dan leta 2000 umrl novinar in komunikolog Tomo Martelanc, univerzitetni predavatelj, sodelavec Unesca in drugih mednarodnih organizacij na področju množičnih komunikacij. Od leta 1980 je do upokojitve vodil Narodno in univerzitetno knjižnico.
Planína je razpotegnjeno gručasto naselje v Notranjskem podolju. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je 'gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino'.
V Firencah se je na današnji dan leta 1760 rodil skladatelj Luigi Maria Cherubini. V svet glasbe ga je uvedel oče čembalist, študiral pa je v Bologni. Krajši čas je bil skladatelj na dvoru angleškega kralja Jurija tretjega, leta 1786 pa se je preselil v Pariz. Omenimo samo operi Ifigenijo na Avlidi in Medejo, godalne kvartete in sonate. Prvi stavek sonate številka 5 za fortepiano bo sedaj zaigrala Lya Braberiis
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov