Na Dunaju so na današnji dan leta 1810 sprejeli nov cenzurni odlok, ki je v deželah imel revizijske urade, ti so izdajali dovoljenja za tiskanje knjig, bdeli pa so tudi nad dnevnim tiskom. Zato so pisatelji leta 1845 protestirali z znamenito proticenzurno peticijo. V Kobdilju se je na današnji dan leta 1850 rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. Po končanem bogoslovju v Gorici je na Dunaju opravil še doktorat in predaval biblične vede v Gorici. Cesar ga je leta 1896 imenoval za škofa na Krku, kjer je ustanovil staroslovansko akademijo. Zagrebški kardinal Josip Bozanić je o tem povedal: Burno so odmevali Mahničevi napadi na Gregorčičeve pesmi O nevihti, Človeka nikar in Ujetega priča tožba, češ da je podlegel Stritarjevemu svetobolju. "»Položaj na soški fronti je sijajen,« je izjavil te dni general Borojević skupini vojnih poročevalcev. Cadorna je najprej poskušal svojo srečo pri goriškem predmostju in ko se mu je tu načrt temeljito izjalovil, so izvršili Italijani tudi obupne napade na doberdobsko planoto. Odbitih je bilo neštevilno pehotnih napadov, dokler niso Italijani uvideli, da v smeri proti Trstu ravnotako nič ne opravijo, kakor v smeri proti Gorici," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. "Dobava UNRE Jugoslaviji na poti skozi Trst, tako je na današnji dan leta 1945 poročal Primorski dnevnik: »V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav Amerike v tržaško pristanišče skupno 4 tisoč 864 ton blaga, ki ga pošilja UNRA v Jugoslavijo." V Ljubljani je na današnji dan leta 2000 umrl novinar in komunikolog Tomo Martelanc, univerzitetni predavatelj, sodelavec Unesca in drugih mednarodnih organizacij na področju množičnih komunikacij. Od leta 1980 je do upokojitve vodil Narodno in univerzitetno knjižnico. Planína je razpotegnjeno gručasto naselje v Notranjskem podolju. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je 'gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino'. V Firencah se je na današnji dan leta 1760 rodil skladatelj Luigi Maria Cherubini. V svet glasbe ga je uvedel oče čembalist, študiral pa je v Bologni. Krajši čas je bil skladatelj na dvoru angleškega kralja Jurija tretjega, leta 1786 pa se je preselil v Pariz. Omenimo samo operi Ifigenijo na Avlidi in Medejo, godalne kvartete in sonate. Prvi stavek sonate številka 5 za fortepiano bo sedaj zaigrala Lya Braberiis