Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osemnajstoseptembrske obletnice leta dva tisoč petnajst

18.09.2015

V Slavini pri Prestranku se je na današnji dan leta 1895 rodil zdravnik Franc Ambrožič. Po prvi svetovni vojni je bil prostovoljec na Koroškem. Medicino je zatem študiral v Zagrebu in na Dunaju. Služboval je v Trstu, Pivki in Postojni, kjer je bil primarij tamkajšnje bolnišnice. Po osvoboditvi je postal predsednik izvršnega odbora Tržaškega okrožja. V oddaji Primorska in njeni ljudje avtorja Andreja Jelačina se je leta 1971 takole spominjal svojih zdravniških začetkov na Pivškem: Enote 10. nemške armade so na današnji dan leta 1915 zasedle Vilno, ki so jo prej obkolile, vendar so se ruske enote 3. armade krčevito upirale, tako da so dolgotrajni spopadi terjali na tisoče žrtev. Zunanji minister in vodja jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, Edvard Kardelj. je na današnji dan leta 1945 svetu zunanjih ministrov obrazložil zahtevo po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V Ljubljani je na današnji dan leta 1990 umrl pisatelj, esejist in dramatik Marjan Rožanc. Že kot 14-letni fant se je zaposlil v tovarni. Ko je delal v kulisarni Opere in Drame, je obiskoval grafično šolo. Leta 1951 ga je vojaško sodišče zaradi sovražne propagande obsodilo na triletno zaporno kazen, kar je izkoristil za pisanje. Po prvih objavah se je že leta 1955 odločil za poklic svobodnega umetnika. Delal je v uredništvih revij Perspektive in Problemi. Vodil je Oder 57, kasneje pa je bil sedem let direktor športne delovne skupnosti Slovan. Leta 1987 je Franci Slak po Rožančevem romanu Hudodelci posnel film. Za posmrtno izdano zbirko esejev Brevir je prejel Prešernovo nagrado. V arhivu hranimo razmišljanje Marjana Rožanca o gospodih iz leta 1974: Plúžna je gručasto naselje na dnu Bovške kotline, leži na morenskih nanosih na zgornji konglomeratni terasi, na vznožju Kaninskega pogorja. K vasi sodijo še niže ležeči zaselki Podklopca, Pod Turo in Podčela ter posamezne samotne kmetije. Kraj je bil omenjen že leta 1285. Sodeč po srednjevških zapisih, je pri iskanju izvora imena treba izhajati iz občnega imena 'plúžina' v pomenu 'orna zemlja'. Fašisti so kraj preimenovali v Plusina. V londonskem Kensingtonu je na današnji dan leta 1970 umrl James Marshall "Jimi" Hendrix. Leta 1966 je v Londonu z basistom Noelom Reddingom in bobnarjem Mitchem Mitchello ustanovil trio Jimi Hendrix Experience in s svojo izvirno glasbo postal rock zvezdnik. Marjan Malikovič in Brane Rončel sta o Hendrixu povedala:


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osemnajstoseptembrske obletnice leta dva tisoč petnajst

18.09.2015

V Slavini pri Prestranku se je na današnji dan leta 1895 rodil zdravnik Franc Ambrožič. Po prvi svetovni vojni je bil prostovoljec na Koroškem. Medicino je zatem študiral v Zagrebu in na Dunaju. Služboval je v Trstu, Pivki in Postojni, kjer je bil primarij tamkajšnje bolnišnice. Po osvoboditvi je postal predsednik izvršnega odbora Tržaškega okrožja. V oddaji Primorska in njeni ljudje avtorja Andreja Jelačina se je leta 1971 takole spominjal svojih zdravniških začetkov na Pivškem: Enote 10. nemške armade so na današnji dan leta 1915 zasedle Vilno, ki so jo prej obkolile, vendar so se ruske enote 3. armade krčevito upirale, tako da so dolgotrajni spopadi terjali na tisoče žrtev. Zunanji minister in vodja jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, Edvard Kardelj. je na današnji dan leta 1945 svetu zunanjih ministrov obrazložil zahtevo po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V Ljubljani je na današnji dan leta 1990 umrl pisatelj, esejist in dramatik Marjan Rožanc. Že kot 14-letni fant se je zaposlil v tovarni. Ko je delal v kulisarni Opere in Drame, je obiskoval grafično šolo. Leta 1951 ga je vojaško sodišče zaradi sovražne propagande obsodilo na triletno zaporno kazen, kar je izkoristil za pisanje. Po prvih objavah se je že leta 1955 odločil za poklic svobodnega umetnika. Delal je v uredništvih revij Perspektive in Problemi. Vodil je Oder 57, kasneje pa je bil sedem let direktor športne delovne skupnosti Slovan. Leta 1987 je Franci Slak po Rožančevem romanu Hudodelci posnel film. Za posmrtno izdano zbirko esejev Brevir je prejel Prešernovo nagrado. V arhivu hranimo razmišljanje Marjana Rožanca o gospodih iz leta 1974: Plúžna je gručasto naselje na dnu Bovške kotline, leži na morenskih nanosih na zgornji konglomeratni terasi, na vznožju Kaninskega pogorja. K vasi sodijo še niže ležeči zaselki Podklopca, Pod Turo in Podčela ter posamezne samotne kmetije. Kraj je bil omenjen že leta 1285. Sodeč po srednjevških zapisih, je pri iskanju izvora imena treba izhajati iz občnega imena 'plúžina' v pomenu 'orna zemlja'. Fašisti so kraj preimenovali v Plusina. V londonskem Kensingtonu je na današnji dan leta 1970 umrl James Marshall "Jimi" Hendrix. Leta 1966 je v Londonu z basistom Noelom Reddingom in bobnarjem Mitchem Mitchello ustanovil trio Jimi Hendrix Experience in s svojo izvirno glasbo postal rock zvezdnik. Marjan Malikovič in Brane Rončel sta o Hendrixu povedala:


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov