Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lenart Pachernecker, ki je bil rojen v prvi polovici 16. stoletja nekje na Koroškem, umrl je 30. septembra 1580 v Kostanjevici na Krki, je avtor prve slovenske katoliške knjige. Živel je v vetrinjskem cistercijanskem samostanu, od leta 1579 pa je bil kostanjeviški opat. Za Pacherneckerjevo knjigo so izvedeli šele leta 1883, ko so našli Trubarjev katekizem, doslej pa še ni najden noben njen izvod.
Danes se spominjamo tragične usode družine na današnji dan leta 1885 rojene Birigite Bizjak s Predmeje. Ko je v začetku leta 1943 sin Stanislav odšel v partizane, je 5. četa pehotnega polka Veneto po zverinskem mučenju so pobili vse prisotne. Pisatelj Danilo Lokar je tragični dogodek opisal v noveli Za frontami, v zbirki Sodni dan na vasi, Tone Partljič pa v drami Rdeče in sinje med drevjem. Tone Kralj je tragedijo upodobil na platnu z naslovom Angelska gora, ki jo hrani Goriški muzej
V vzhodni Galiciji in ob Ikvi položaj neizpremenjen Napredovanje naših čet v Voliniji Napadi Italijanov na Mrzli vrh in pri Doljah odbiti Nemski pred Dvinskom napredujejo Srditi boji na zapadnem bojišču se nadaljujejo, ne da bi izvojevali zavezniki kake nove uspehe. Tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
Primorska za Jugoslavijo, tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Primoža Beblerja: »Ko se je vrnil grof Sforza iz Rapalla v Rim se je v poročilu parlamentu o rapalski pogodbi z Jugoslavijo pohvalil, da je za Italijo dosegel meje »kakršnih niti Julij Cezar ni imel». Zato je po dolgoletnem boju v teh dneh Primorska spregovorila z jasnim glasom, da želi svobodo, da želi priključitev k novi demokratični Jugoslaviji.«
Pôtok je v jedru gručasta vas v severnem delu Šavrinskega gričevja. Občnoimenski pomen besede pôtok je v strugi tekoča voda manjše globine in širine, večja od jarka in manjša od reke.
V bližini kalifornijske Chalome se je na današnji dan leta 1955 v prometni nesreči smrtno ponesrečil igralec James Dean, simbol ameriškega mladostnega upornika. Kariero je začel kot gledališki igralec. Posnel je le 7 filmov, z dvema, Vzhodno od raja in Upornik brez razloga, pa se je zapisal v zgodovino množične kulture. Drago Mislej Mef je z Narodnoosvobodilnim bandom posnel pesem o Jamesu Dean in o njej povedal:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lenart Pachernecker, ki je bil rojen v prvi polovici 16. stoletja nekje na Koroškem, umrl je 30. septembra 1580 v Kostanjevici na Krki, je avtor prve slovenske katoliške knjige. Živel je v vetrinjskem cistercijanskem samostanu, od leta 1579 pa je bil kostanjeviški opat. Za Pacherneckerjevo knjigo so izvedeli šele leta 1883, ko so našli Trubarjev katekizem, doslej pa še ni najden noben njen izvod.
Danes se spominjamo tragične usode družine na današnji dan leta 1885 rojene Birigite Bizjak s Predmeje. Ko je v začetku leta 1943 sin Stanislav odšel v partizane, je 5. četa pehotnega polka Veneto po zverinskem mučenju so pobili vse prisotne. Pisatelj Danilo Lokar je tragični dogodek opisal v noveli Za frontami, v zbirki Sodni dan na vasi, Tone Partljič pa v drami Rdeče in sinje med drevjem. Tone Kralj je tragedijo upodobil na platnu z naslovom Angelska gora, ki jo hrani Goriški muzej
V vzhodni Galiciji in ob Ikvi položaj neizpremenjen Napredovanje naših čet v Voliniji Napadi Italijanov na Mrzli vrh in pri Doljah odbiti Nemski pred Dvinskom napredujejo Srditi boji na zapadnem bojišču se nadaljujejo, ne da bi izvojevali zavezniki kake nove uspehe. Tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
Primorska za Jugoslavijo, tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Primoža Beblerja: »Ko se je vrnil grof Sforza iz Rapalla v Rim se je v poročilu parlamentu o rapalski pogodbi z Jugoslavijo pohvalil, da je za Italijo dosegel meje »kakršnih niti Julij Cezar ni imel». Zato je po dolgoletnem boju v teh dneh Primorska spregovorila z jasnim glasom, da želi svobodo, da želi priključitev k novi demokratični Jugoslaviji.«
Pôtok je v jedru gručasta vas v severnem delu Šavrinskega gričevja. Občnoimenski pomen besede pôtok je v strugi tekoča voda manjše globine in širine, večja od jarka in manjša od reke.
V bližini kalifornijske Chalome se je na današnji dan leta 1955 v prometni nesreči smrtno ponesrečil igralec James Dean, simbol ameriškega mladostnega upornika. Kariero je začel kot gledališki igralec. Posnel je le 7 filmov, z dvema, Vzhodno od raja in Upornik brez razloga, pa se je zapisal v zgodovino množične kulture. Drago Mislej Mef je z Narodnoosvobodilnim bandom posnel pesem o Jamesu Dean in o njej povedal:
V Kjotu je na današnji dan leta 1716 umrl slikar Ogata Korin, glavni predstavnik impresionistične šole Rinpa. Na današnji dan leta 1846 so slovesno odprli odsek proge Gradec - Celje znamenite Južne železnice, ki je Dunaj povezala s Trstom. Podrobneje o tem Mladen Bogič, kustos Železniškega muzeja. V vasi Krapje ob Savi na Hrvaškem se je na današnji dan leta 1876 rodil arhitekt Josip Costaperaria. Na Dunaju je po Visoki tehniški šoli in akademiji lepih umetnosti delal v ateljeju profesorja Maksa Fabianija. V Trstu je vodil gradnjo Narodnega doma in v Gorici Trgovskega doma. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani delal kot vodja visokih gradenj Južne železnice. Marko Korošič ga je uvrstil v svoj doktorat o slovenskih arhitektih v Italiji in o njem povedal/ Na zahodni fronti so Nemci sprožili silovit topniški napad na trdnjavo Vaux. Na današnji dan leta 1916 so jo tudi zasedli, po srditih bojih, saj so se Francozi v rovih in kleteh krčevito upirali. "Pred konferenco zunanjih ministrov 15. junija v Parizu; Primorsko ljudstvo ima čiste račune; Ali iščejo s preiskavami podkrepitev angleške in ameriške note," se je na današnji dan leta 1946 spraševal nedeljski Primorski dnevnik. »To velja tudi za nezakonito preiskavo v bolnici svetega Justa v Trstu, kjer okrevajo borci odreda Jugoslovanske armade. Jasen dokaz nam je tudi izjava, da od danes dalje ne bodo več puščali v Trst oseb iz Cone B.« Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi. V Strasbourgu se je na današnji dan leta 1806 rodil skladatelj Isaac Strauss. Na pariškem konservatoriju je študiral violino in igral v orkestru tamkajšnjega italijanskega gledališča, kjer se je že posvečal kompniranju. Zaslovel je s plesnimi melodijami v pariški operi, zato prisluhnimo Quadrilli Orphee aux enfers, ki jo je posnel simfonični orkester slovaškega radia pod taktirko Jeroma Cohna
V Turovu, v današnji Belorusiji, je na današnji dan leta 1076 umrl zadnji vladar Kijevske Rusije iz dinastije Rjuriković, Mstislav I. Vladimirovič Veliki. Spominjamo se prvega turškega vdora na naših tleh. Bosanski paša Ishakbeg se je na današnji dan leta 1471 pojavil s 16 tisoč konjeniki pri Vinici ob Kolpi. V Ljubljani je na današnji dan leta 1901 umrla pesnica in pisateljica Pavlina Doljak - Pajk. Odraščala je v Trstu in pri stricu na veleposestvu v Solkanu, kjer je bilo zbirališče mladih slovenskih rodoljubov. Poročila se je z Jankom Pajkom iz Maribora, ki ji je leta 1874 objavil prve pesmi v Zori. Napisala je tudi več liričnih romanov. Prva v Sloveniji je pisala o ženskem vprašanju. Podrobneje o njenem obširnem opusu Miran Hladnik: Na današnji dan leta 1916 se je končala najhujša pomorska bitka prve svetovne vojne v Severnem morju pri danskem Jutlandu. Potopljenih je bilo 14 britanskih in 11 nemških ladij, žrtev je bilo ogromno: umrlo je več kot 6 tisoč britanskih in več kot 2 tisoč petsto nemških vojakov. "Italija krši mednarodne določbe. Z volitvami v Kanalski dolini, Reziji in Beneški Sloveniji hoče Italija prejudicirati vprašanje državne pripadnosti slovenskega ozemlja," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1961 se je v Beogradu začela prva konferenca neuvrščenih držav. Sestali so se voditelji 25-ih držav v razvoju, ki so si prizadevali za mirno sožitje v razmerah blokovske razdelitve sveta. Prisluhnimo odlomku govora, gostitelja konference, tedanjega jugoslovanskega predsednika, Josipa Broza Tita: Lepo vreme rožnika prvega dne, kmetje se letine vesele/Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje. V Los Angelesu se je na današnji dan leta 1926 rodila legenda svetovnega filma, Norma Jean Baker Mortenson - Marlyn Monroe. Pri 16-h se je prvič poročila in delala v tovarni padal. Razgaljene fotografije v erotičnem koledarju so pripomogle k temu, da je leta 1948 dobila prvo filmsko vlogo. Plavolasi simbol seksa, kot so jo označili, je dobil prizvok tragične junakinje. V arhivu hranimo čestitko tedanjemu ljubimcu in ameriškemu predsedniku Johnu Kennedyju/ dalet. Marylin Monroe je bila tudi pevka:
Leta 1736 je v Parizu umrl književnik Gavardo de Gavardo. Najstniška leta je posvetil poeziji, znanosti in književnosti in bil član koprske Accademie dei Risorti. 28-leten je postal učitelj v beneški plemiški družini Zaccaria Vendramina, od leta 1735 pa je živel v Londonu, kjer je kot gost strica Gian Rinaldija Carlija prišel v krog angleškega plemstva, o čemer podrobneje Salvator Žitko: Ruski prestolonaslednik Nikolaj je na današnji dan leta 1891 položil temeljni kamen za gradnjo transibirske železnice. Tisoč 500 kilometrov dolgo progo so končali leta 1906. Sverdlovsk na Uralu je povezovala z Vladivostokom ob japonskem morju. Na današnji dan leta 1916 je prišlo do najhušje britansko-nemške bitke v severnem morju pri danskem Jutlandu. Spopadli sta s Flota odprtega morja nemškega cesrstva pod poveljstvom viceadmirala Reinharda Scheera in Velika flota britanske kraljeve mornarice, ki jo je vodil admiral Sir Johna Jellicoa. Nemci so skušali sovražnikovo floto pritegniti k ognju svojih podmornic, vendar so jih Britanci prehiteli, admiral Sir David Beatty je napadel del nemške izvidnice in sprožil hudo bitko, v kateri je sodelovalo kar 250 ladij. Med številnimi žrtvami je bil na potopljeni križarki Invincible tudi admiral Sir Horace Lambert Alexander Hood. "Vprašanje Trsta in Julijske krajine je sprožilo odvratno šovinistično kampanjo, da bi se javnost odvrnila od važnejših italijanskih vprašanj," tako je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik o sovjetski analizi pisanja italijanskega tiska s pariške konference zunanjih ministrov. Kocjan gobe seje in v zemljo da, Primož pa ga pobrana. V Parizu se je na današnji dan leta 1656 rodil violist in skladatelj Marin Marais. Študiral je skupaj z Jean-Baptistom Lullyjem in dirigiral več njegovih skladb na dvoru kralja Ludvika XIV. Za violo je napisal kar pet zbirk skladb. Leta 1704 je postal ravnatelj stalnega orkestra Kraljeve glasbene akademije. Jordi Savall, Anne Gallet, Hopkinson Smith so posneli skladbo Folies D'Espagne:
Devica Orleanska je kot poveljnica francoske vojske poskrbela za preobrat v stoletni vojni med Francijo in Anglijo. Angleži so jo na današnji dan leta 1431 v Rouenu na grmadi sežgali. Kasneje je postala je francoska svetnica. Na današnji dan leta 1846 je salzburški nadškof imenoval Antona Martina Slomška za lavantinskega škofa. Let 1859 je sedež škofije iz Šent Andraža Slomšek prenesel v Maribor. V Gradišču se je na današnji dan leta 1901 rodil oče zgodovine slovenskega časnikarstva in retorike, Fran Vatovec. Do upokojitve je predaval na Fakulteti za družbene vede, kjer je vzgojil številne generacije novinarjev, med njimi tudi Zorana Debenjaka, ki ga je predstavil v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1973. Takrat je na vprašanje o vzpodbudah za proučevanje naše publicistike odgovoril: "Kako se more zabeliti solato, ako ni olja?" obširen odgovor z več nadomestki in nasveti za njihovo uporabo v ponedeljkovi Edinosti je na današnji dan leta 1916 pričal o hudi prehrambeni stiski ne samo v Trstu. Sprejem v jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu. "Ob navzočnosti veleposlanikov Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije, predstavnikov francoske vlade in primorskega ljudstva so predvajali film o Julijski krajini in Trstu," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. V Ljubljani je v 78. letu na današnji dan leta 2006 umrl režiser in scenarist Boštjan Hladnik. Njegovi filmi Ples v dežju, Peščeni grad, Erotikon, Maibritt, Sončni krik, Maškarada, Ko pride lev, Bele trave, Ubij me nežno in Čas brez pravljic potrjujejo, da je bil pionir slovenskega modernističnega filma. O Sončnem kriku je Boštjan Hladnik povedal: Glasba v tem filmu je delo koprskih beatnikov Kameleonov, zato jim velja prisluhniti:
V Tolminu se je na današnji dan leta 1886 rodil general Ferdinand Janež. Po končani gimnaziji v Gorici se je vpisal v vojaško kadetnico v Freiskirchu pri Dunaju, zatem je kot topničar služboval na Brionih in šolanje nadaljeval na višji topničarski štabni šoli na Dunaju. Kot artiljerski stotnik je sodeloval v bojih na soški fronti. Po vojni se je pridružil generalu Maistru in postal borec za severno mejo. V jugoslovanski vojski je predaval na vojaški akademiji v Beogradu. Po zlomu kraljevine je partizane oskrboval s strokovnimi knjigami, z zemeljevidi in vojaškimi nasveti. Marca 1942 so ga fašisti internirali v Gonars, od koder so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je kot tajnik Zveze borcev skrbel predvsem za socialne pomoči. Med I. svetovno vojno je na na soški fronti izgubilo življenje okrog 100 tisoč Madžarov, na kar nas danes opozarjajo številni spomeniki. Eden takšnih je tudi na hribu Škabrijel nad Novo Gorico, kjer so lani odkrili obnovljeno piramido, o čemer je poročala Nataša Uršič: "Razne razmejitvene črte ne bodo razbile enotnosti primorskega ljudstva." Tako je sredin Primorski dnevnik naslovil povzetek intervjuja s podpredsednikom jugoslovanske vlade, Edvardom Kardeljem, po odhodu s pariške konference, v časopisu La voce del popolo. V Godoviču je na današnji dan leta 2001 umrl duhovnik Vinko Kobal. Po končanem študiju na teološki fakulteti je bil leta 1951 posvečen, župnikoval je v Ročinju, Desklah in Godoviču. Posvečal se je predvsem mladim, zaradi česar je bil zaprt že kot študent. Najbolj znani so Kobalovi poletni tedni duhovnosti, ki jih je prirejal v Stržišču v Baški grapi. Svoja spoznanja o verski vzgoji mladih je strnil v štiriletni cikel katehez, ki je izšel leta 1995 v knjigi pri založbi Ognjišče. Leta 2000 je o velikonočnem času tako razmišljal: Cvetje hrasta če je krasno, dobra letina zabreši; če pa hrast medlo cveti, bo v shrambah tudi jasno. V Los Angelesu je na današnji dan leta 1996 umrl jazzovski pianist, pevec in skladatelj ter vodja več ansamblov, James George "Jimmy" Rowles. Najprej se je v zgodovino jazza vpisal kot pianist Elle Fitzgerald, zanjo je napisal nekaj uspešnic, kasneje pa tudi Sarah Vaughan, s katero je posnel tudi pesem Morning Star:
V ljubljanski stolnici je bil na današnji dan leta 1641 krščen Janez Vajkard Valvazor, kranjski polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf in risar. Študiral je pri jezuitih, veliko potoval po Evropi, kasneje je kupil grad Bogenšperk, omislil si je bogato knjižnico in bakroreznico ter se posvetil raziskovanju svoje dežele, študiju in pisanju. Angleška kraljevska družba ga je na podlagi razprave o Cerkniškem jezeru izvolila za rednega člana, leta 1688 je izdal Slavo vojvodine Kranjske, za njen izid je prodal skoraj vse svoje premoženje. 72-dnevno obdobje znamenite pariške komune se je na današnji dan leta 1871 končalo po tednu krvavih pouličnih bojev. To je bil prvi poskus izpeljave proletarske revolucije. Svet komun je razglasil enakopravnost žensk, ločitev cerkve od države, nekatere tovarne so izročili delavcem, vse uslužbence v upravi, sodstvu in prosveti so volili. "Lloydova agencija javlja: Po še ne potrjenih vesteh sta bila potopljena francoski parnik »St. Corentin« (216 ton) in italijanski parnik "Cagliarl" (2322 ton), zadnji po torpedu," je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela agencijsko novico iz Londona. l V Beogradu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in scenograf Ivan Demetrij Cej. Med drugo svetovno vojno se je družina preselila v Gorico, kjer je končal oblikovalsko šolo in se najprej zaposlil v tržiški ladjedelnici. Od leta 1965 je delal v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu kot scenograf in kostumograf. "Molotov o pariški konferenci: Sovjetska zveza zagovarja prijateljsko sodelovanje z demokratičnimi državami in se upira imperialističnim spletkam," tako je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik, saj je sovjetski zunanji minister vprašanje Trsta označil za enega bistevnih problemov pariške konference. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. Glasbeno se bomo sedaj spomnili srečanja harmonikarjev v Roču. Prisluhnimo odlomku oddaje Emila Zonte o drugem srečanju leta 1990
V Grgarju se je na današnji dan leta 1801 rodil založnik in knjigarnar Štefan Bitežnik. Najprej je bil stražnik v Čedadu, zatem pa je delal kot komisionar v Vidmu, kjer sta z Janezom Jazbecem delala v tiskarni in kasneje ustanovila založbo. Leta 1837 je izšla njuna uspešnica Kristjanski vert ali zbrane molitve. "Pri Verdunu na levi strani Moze francoski napad na grič 304 odbit. Južno utrdbe Douaumonta nov nemški uspeh. Ruska bojišča: neizpremenjeno. Balkanska bojišča: močno artiljerijsko delovanje na fronti Dojran-Jjevgjclija. Francoski letalski napadi. Turška bojišča: Nič posebnega." To poročanje tržaške Edinosti dokazuje, da se na današnji dan leta 1916 na soški fronti ni zgodilo nič posebnega. Na današnji dan leta 1926 je v Tomaju zaradi meningitisa umrl Srečko Kosovel. V kratkem življenju je ustvaril velikanski pesniški opus, ki razkriva izjemnega evropskega intelektualca. V našem arhivu hranimo oddajo V meni prevrat, za katero je Aleš Berger izbral Kosovelove pesmi in pisma. Prisluhnimo odlomku Srečkovega pisma v recitaciji Alojza Sveteta: Bert Pribac je z Davidom Brooksom leta 2008 izdal zbirko Golden Boat pri založbi Salt Publishing iz Cambridgea. V Sežani se je na današnji dan leta 1931 rodil fiziolog in pneumolog Josip Milič - Emili. Maturiral je v Trstu ter v Milanu in Londonu študiral medicino. Kmalu zatem je po prihodu v Kanado zasnoval bogato raziskovalno delo na področju patofiziologije dihanja. Vrsto let je vodil Fiziološki inštitut univerze McGill v Montrealu. Objavil je več kot 500 strokovnih člankov. Ob 70-em življenjskem jubileju je v oddaji Portret tako ocenil razmere v Sloveniji po osamosvojitvi: Slana pred sv. Mihaelom če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada. V Essnu so na današnji dan leta 1906 pod avtorjevo taktirko krstno zaigrali 6. simfonijo Gustava Mahlerja, ki so jo kritiki kasneje poimenovali Tragična. Prisluhnimo odlomku 3. stavka, ki ga je posnela Slovenska filharmonija pod taktirko Hartmuta Maenchena
Na današnji dan leta 1541 je v mestu Ciudad de los Reyes, današnji Limi, Diego Almagro mlajši ubil španskega osvajalca inkovskega imperija, Francisca Pizarra. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za južnotirolske vrhove, ki je terjala kar 230 tisoč 545 žrtev na italijanski in avstroogrski strani. "Uspeh pariške konference je odvisen od pravične rešitve tržaškega vprašanja," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik, ki je objavil še širši članek o predlogih sovjetska zunanjega ministra Molotova glede Trsta Množice ljudi, ki so na današnji dan leta 1991 še slavile razglasitev slovenske državnosti, še slutile niso, da se bo jutro začelo s spopadi z oklepnimi in drugimi enotami Jugoslovanske armade, ki so hotele zasesti mejne prehode. Teritorialna obramba je skupaj s policijo postavljala barikade, vojašnicam pa je prekinila oskrbo z vodo in elektriko. Prisluhnimo kolažu arhivskih posnetkov: Dež na Ladislava - poletje po vodi splava.//Če Ladislava moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi//Če na ta dan slabo vreme in celo dežuje, potem bo slabo vreme še sedem nadaljnjih tednov. Na današnji dan leta 1931 se je v Postojni rodil skladatelj Alojz Srebotnjak. Študij kompozicije je opravil na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval v Rimu, Londonu in Parizu. Obširen skladateljski opus obsega vokalno in zborovsko glasbo, instrumentalna in orkestralna dela, balet Trobenta in vrag ter filmsko glasbo. Priznan je tudi v tujini, njegova dela so vključena v kataloge številnih ameriških in evropskih založb. V našem arhivu hranimo oddajo iz cikla Marijana Gabrijelčiča, Primorski skladatelji svoji zemlji iz leta 1967, v katerem Alojz Srebotnjak predstavlja Kraško suito: Sedaj pa še orkester slovenske filharmonije
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi nima stalnega datuma, saj je povezan z veliko nočjo. Verniki ga obeležujejo 11 dni po binkoštih, ki jih praznujejo 50 dni po veliki noči Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena, izhaja pa iz svetopisemskega izročila, po katerem je Jezus pri zadnji večerji z učenci kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo. "Predsednik Wilson je v soboto v Charlotte v Severni Karolini ob priliki proslave 141. obletnice podpisa neodvisnostne izjave poudaril, da je prišel čas za Zedinjene države, da ponudijo svoje posredovanje za sklenitev miru med vojujočimi se državami. Po vetru, po potresu, po požarju prihaja tihi, blagi glas človečnosti!," je na današnji dan leta 1916 petkova Edinost povzela poročilo iz New Yorka. Virgilij Šček odgovarja ministru Byrnesu, nedeljiva Primorska zahteva priključitev k Jugoslaviji: »Gospod minister! Smo sicer seme izkrvavelega naroda, vendar tega udarca ne bi prenesli. Opustite razne razmejitvene črte in priznajte Slovencem celotno, nedeljivo Primorsko,« tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 sklenil uvodnik duhovnika Virgila Ščeka. V Labinu se je na današnji dan leta 1951 rodil novinar in profesor Eros Bičič. V Zagrebu je študiral književnost in romanistiko in se leta 1979 zaposlil na naši radijski postaji, kjer je delal v poročilih italijanskega programa. Spremljal je tudi kulturno življenje in organiziral Srečanja pisateljev ob meji, zatem je bil dopisnik italijanskega dnevnika Corriere della sera. Ob prvem ameriškem napadu na Irak leta 1991 je bil edini evropski novinar, ki je poročal iz bombardiranega Bagdada: Majnika hlad, vinu in senu zaklad. V ameriškem Altonu se je na današnji dan leta 1926 rodil trobentač in jazz glasbenik Miles Davis. Leta 1944 je začel študirati na Juilliardovi glasbeni šoli v New Yorku, kjer je igral v različnih bebop skupinah. Eksprimentiral je tudi s kombinacijo jazza in rocka. Prisluhnimo Davisovi skladbi Time after Time
Na goriški Placuti se je na današnji dan leta 1876 rodila operna pevka Viktorija Dolenc-Gollmayer. Že v mladosti se je vključila v živahno goriško kulturno življenje in po višji glasbeni šoli začela nastopati na velikih opernih odrih. Po prvi svetovni vojni je v Gorici odprla glasbeno šolo, na kateri so se izobrazili številni primorski glasbeniki, med njimi tudi Jožko Bratuž. "V odseku doberdobske planote je bil topovski boj od časa do časa prav živahen. Pri Tržiču smo odbili sovražni napad. Eno naših letalskih brodovij je kolodvor v Per la Carnia obmetalo z bombami," je na današnji dan leta 1916 Edinost povzela sporočilo namestnika načelnika generalnega štaba, feldmaršala Hoferja. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil novinar in zgodovinar Dušan Biber. Po kapitulaciji Italije se je kot vojni dopisnik pridružil partizanom. Leta 1966 je uspešno ubranil disertacijo o nemški manjšini v kraljevini Jugoslaviji. Kot predsednik jugoslovanskega komiteja za zgodovino 2. svetovne vojne je ob 40-i obletnici zmage nad nacifašizmom razkril še eno arhivsko podrobnost: "Živel maršal Tito, veliki borec proti fašizmu," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 prvo stran namenil čestitkam in pozdravom primorskega ljudstva ob njegovem 54. rojstnem dnevu. V Kopru so mladi pripravili veličastno zborovanje, na katerem se je zbralo 15 tisoč ljudi. Na današnji dan leta 1961 je ameriški predsednik John Fitzerald Kennedy v govoru kongresnikom predstavil finančno natančno podprt načrt ameriškega vesoljskega programa človekovega pristanka na Luni, ko je povedal: Načrt se je uresničil 20. julija leta 1969, ko je poveljnik Apolla 1, Neil Armstrong stopil na Lunino površje. Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije.//Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.//Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo// Kakor je vreme Urbana, tako bo tudi malega srpana//Sv. Urban muhe prižene. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil skladatelj in aranžer Borut Lesjak. Leta 1954 je končal študij klavirja na Akademiji za glasbo in se posvetil scenski glasbi. Leta 1977 se je tako spominjal odrskih vaj: Prisluhnimo Lesjakovi uspešnici Ne čakaj na maj v izvedbi ženske vokalne skupine Korala iz Kopra pod vodstvom dirigenta Antona Baloha
V Gdansku se je na današnji dan leta 1686 rodil nemški fizik in izdelovalec znanstvenih instrumentov, Daniel Gabriel Fahrenheit. Zaslovel je z izumom alkoholnega in živosrebrnega termometra ter po njem poimenovani temperaturni lestvici, ki jo še zmeraj uporabljajo v Združenih državah Amerike. Goriški štirinajstdnevnik Soča je na današnji dan leta 1871 objavil pesem "Slovenija in njena hčerka na Beneškem", ki jo je s psevdonimom Domoljub na Beneškem napisal Peter Podreka, takratni duhovnik v Špetru Slovenov, ob šesti obletnici Beneške Sovenije pod italijansko kraljevino. Zdravko Birtič mu je posvetil naslednjo pesem: Medtem ko so nemške čete pregnale Francoze iz dela trdnjave Douaumont, pri čemer so imeli več kot 500 mrtvih ali ranjenih vojakov, je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 poročala: "Italijanska bojišča: Naš 3. armadni zbor (večinoma slovenski polki) udaril črez italijansko mejo. Lahi prepodeni iz Borgo, Mon te Verina zavzet. Boji pri Chiesi. Doslej je zajetih 188 topov." "De Gasperi ne bo podpisal," tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik o izjavi italijanskega ministrskega predsednika agenciji United press o razlogih, zakaj Italija ne bo podpisala mirovne pogodbe, ki bi prepustila Jugoslaviji večji del Julijske krajine. Peripetije, povezane z določanjem meje s Hrvaško, so na današnji dan leta 1996 prinesle arhivsko novost. Zgodovinar Alberto Pucer je v starem piranskem arhivu odkril prepis oporoke Antonia Caccie, ki je v 19. stoletju podaril svoje savudrijske posesti občini Piran. O tem podrobneje zgodovinar Alberto Pucer: Meseca maja dosti dežja,v jeseni bo dosti blaga.//Majnikova luža in kresna suša dobro letino napravljata. V ameriškem Duluthu se je na današnji dan leta 1941 rodila pevska legenda Robert Allen Zimerman - Bob Dylan. Prisluhnimo odlomkoma razmišljanj Andraža Gombača in Janija Kovačiča ter Dylanovi skladbi Blowing In The Wind.
Med obleganjem Alepa so asasini 22. maja 1176 skušali umoriti muslimanskega vojskovodjo in sultana kurdskega rodu z imenom Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub. Salah ad-Din je častni naziv in pomeni Pravičnost vere, saj mu je uspelo pregnati križarje iz Jeruzalema. Danes se spominjamo znamenitega ljubljanskega kongresa. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so se v Ljubljani sestajali predstavniki Svete alianse. Podrobneje o tem zgodovinar Stane Granda: Francoske enote so na današnji dan leta 1916 zasedle del trdnjave Douaumont na verdunski fronti, pri čemer so utrple približno sto tisoč žrtev. Nemci so uspeli zadržati glavnino trdnjave, ki so jo uspešno branili s topništvom. Debelo zidovje je nudilo zatočišče vojakom, imeli so bolnišnico in logistično središče. Kljub temu so Francozi nenehno obstreljevali trdnjavo in okolico, ki še danes spominja na lunarno pokrajino. "Odmevi pariške konference," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo o radijskem govoru ameriškega zunanjega ministra Byrnesa o delu sveta zunanjih ministrov v Parizu: »Glede Trsta je Byrnes zatrdil, da je ameriška delegacija predlagala plebiscit na področju med njihovo in sovjetsko črto, sovjetska delegacija pa je vztrajala, naj se plebiscit izvrši v vsej Julijski krajini.« V Vipavi je na današnji dan leta 1996 umrl duhovnik, profesor in publicist Anton Požar. Po goriškem bogoslovju je služboval v Trstu, Hrenovicah in Orehku, v Divači in Lokvah. Med vojno je na univerzi v Padovi doktoriral na slovenističnem oddelku s temo Prešernov verski problem. Po vojni je predaval na vipavskem semenišču, kjer se je upokojil kot ravnatelj. Med številnimi učenci se ga je takole spominjal tudi koprski škof Jurij Bizjak: Če marec suši, april deži in majnik hladi, kašče in sode polni. V Frankfurtu na Majni je na današnji dan leta 1896 umrla pianistka in skladateljica Clara Schumann. Clara je zaigrala vse skladbe in koncerte moža Roberta, mi pa prisluhnimo odlomku prvega stavka Koncerta za klavir in orkester v a-molu, ki sta ga posnela pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak in simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadom:
Danes se spominjamo najpomembnejšega mojstra severne renesanse. Na današnji dan leta 1471 se je v Nürenbergu v zlatarjevi družini rodil Albrecht Dürer. Ustvaril je veličastno sintezo poznogotske tradicije in novega realističnega likovnega izraza. V Gorici se je na današnji dan leta 1756 rodil škof Anton Lenardič. V rodnem Ločniku je bil kasneje župnik, poitalijančil se je v Leonardisa. Cesar Franc prvi ga je leta 1821 imenoval za tržaškega škofa, ko je papež Leon 12-i novigrajsko in koprsko škofijo združil s tržaško. V spomin na generala Gilberta du Motier de La Fayette je francoski odsek za letalstvo obrambnega ministrstva uvrstil v svoje sile ameriško eskadriljo 42 pilotov, ki so zaradi ameriške nevtralnosti nosili francoske uniforme in prvič bojno delovali na verdunskem delu zahodne fronte. Po nemškem zgledu je v Veliki Britaniji na današnji dan začel veljati poletni čas. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil fizik, veterinar in okoljevarstvenik Timi Ečimovič. Leta 1966 je diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal na področju kmetijstva. Leta 2004 pa je postal predstojnik katedre okoljskih znanosti na malezijski univerzi Ansted, saj je že od leta 1986 raziskoval sistem klimatskih sprememb in informacijsko teorijo narave, za kar je bil dvakrat nominiran za Nobelovo nagrado. Danes kot upokojenec živi v Medoših, kjer je o svoji eko hiši v pogovoru z Natašo Benčič leta 2013 povedal: "Naše ljudstvo ne bo odstopilo od svojih zahtev in pravic." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o 2. Zboru ljudskih odposlancev vzhodnoprimorskega okrožja v Postojni, na katerem je Branko Babič poudaril: »Danes skušajo v Parizu potvarjati dejstva in vreči primorsko ljudstvo v novo trpljenje.« Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Joseph Horowitz. Pred nacisti je emigriral v London, kjer je na Kraljevi akademiji študiral kompozicijo pri Gordonu Jakobu. Nagrada Farar mu je omogočila izpopolnjevanje v Parizu. Vodil je orkestre v Bristolu, Londonu in v Združenih državah Amerike in se leta 1961 vrnil na Kraljevo akademijo kot profesor. Njegov skladateljski opus je obsežen in raznovrsten. Slovenski kvintet trobil nam bo zaigral njegovo Suito za koncertno dvorano. Prisluhnimo odlomku:
V Valladolidu je na današnji dan leta 1506 v hudi revščini umrl 55-letni Krištof Kolumb. Svet je postal drugačen, ko je 10. oktobra leta 1492 stopil na majhen otok Gvanahani ali San Salvador. Sicer je bil Kolumb prepričan, da je prišel na Japonsko, na poti v Indijo, kakor je imenoval na novo odkriti svet. Na današnji dan leta 1851 rojeni ameriški priseljenec iz Hannovra, Emil Berliner, je gramofon patentiral leta 1887. Obogatel je šele, ko je čez dve leti ustanovil podjetje Deutsche Gramofon Geselschaft. V arhivu hranimo redkost, kar 102 leti star posnetek: Na Berlinerjevi plošči je slišati ansambel carskega Marijinega gledališča iz Petrograda: "Naši zavzeli laški utrdbi Campo Molon in Toraro, dosegli severni rob grmade Col Santo in pregnali Lahe iz krajev Marco in Mori. Na primorski in koroški fronti v splošnem premor v streljanju. Dva laška napada vzhodno Tržiča odbita" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1981 je v Trstu umrla Ema Tomažič. V njeni družini so se prepletale nekatere od ključnih silnic polpretekle primorske zgodovine. Sin Pino je bil na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen 15-ga decembra 1941, 10. marca 1944 pa je bila skupaj z možem Stankom Vukom skrivnostno ubita še hči Danica. Leta 1980 je Ema Tomažič ob Dnevu republike prejela visoko jugoslovansko odlikovanje in Nevi Lukeš v oddaji Sosednji kraji in ljudje tako opisala svoje zadoščenje: V Trstu je na današnji dan leta 1991 umrl slikar, umetnostni kritik in izumitelj Milko Bambič. V Ljubljani je leta 1935 izdal prvo barvno slikanico pri nas. Je tudi avtor prvega slovenskega stripa Buci-bu, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ter grafične podobe Radenske s tremi srci. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je ilustriral več kot 70 slovenskih knjig. Ob 85-em življenskem jubileju je takole opredelil svojega najboljšega prijatelja: Dež v maju, tolst je božič. V kalifornijskem El Centru se je na današnji dan leta 1946 rodila rock pevka, igralka in režiserka Cherilyn Sarkisian LaPierre - Cher. Že kot najstnica je s Sonnyjem Bonom izdala uspešnico I Got You Babe. Plošča je leta 1965 presegla milijonsko naklado, zato ji prisluhnimo:
Na današnji dan leta 1781 pa je versajski dvor po finančnem škandalu po sklepu kralja Ludvika XVI. odstavil finančnega ministra Jacquesa Neckerja, ko je objavil poročila o državnih financah, ki so razkrila strahoten primanjkljaj. "Temps« objavlja odgovore vojujočih se držav na predlog Rdečega križa, da bi se vsako toliko določevalo premirje, tekom katerega bi sanitetno moštvo moglo pobrati mrtvece in jih identificirati. Nemčija je odgovorila, da je zanjo odvisno to vprašanje od inicijative nasprotnikov. Nasproti temu so odgovori Rusije, Francoske, Belgije, Angleške in Italije vsi naravnost odklanjajoči iz vojaških vzrokov," je na današnji dan leta 1916 povzela tržaška Edinost. V Ascoli Satrianu se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Michele Placido. Po končani srednji šoli se je v Rimu pridružil policijskim vrstam in ob delu končal Akademijo dramskih umetnosti. Leta 1983 je zaslovel v vlogi komisarja Corrada Cattanija v televizijski nanizanki Hobotnica Damiana Damianija. Tako je ocenil njen nesluten mednarodni uspeh: "Slovenska in hrvaška duhovščina v Istri s svojimi verniki vred zahteva, naj se vsa Julijska krajina priključi Jugoslaviji," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 na prvi strani naslovil eno od številnih poročil o izrazih ogorčenja ljudi zaradi mejnih krivic, ko je objavil tudi fotografijo mladinske delegacije Trsta in Julijske krajine pri Titu med zasedanjem 3. Kongresa mladine Jugoslavije v Zagrebu. Ob 1250-letnici krščanstva na Slovenskem je papež Janez Pavel drugi na današnji dan leta 1996 prvič uradno obiskal Slovenijo. Na njegov rojstni dan so mu v Postojni pripravili srečanje s slovensko mladino, na kateri je vidno ganjeni papež povedal: Če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad, dobro se pridela vino, polne žitarice z novino. V londonski dvorani St. James's Hall so na današnji dan leta 1886 krstno zaigrali 3. simfonijo Camilla Saint-Saënsa. Napisal jo je po naročilu angleške kraljeve filharmonične družbe v zenitu svoje skladateljske kariere in jo kasneje posvetil preminulemu Franzu Lizstu. Dela se je oprijel vzdevek Orgleska simfonija, zato prisluhnimo odlomku:
Danes se spominjamo pokola Židov v nemškem Wormsu, ki se je zgodil na današnji dan leta 1096 med prvim križarskim pohodom. V mesto so prišli križarji pod vodstvom kneza Emicha in razširile so se govorice, da so Židje zastrupili vodnjake. Meščani in križarji so pobili 800 judov. "Artiljerijski boji se nadaljujejo na vsej fronti. Na doberdobski planoti smo svojo novo postojanko zapadno Šmartina razširili z razstrelbo min. Ob goriškem predmostju, v krnskem okolišu, pri Bovcu in na več odsekih koroške fronte, je bil topovski ogenj od časa do časa skrajno živahen," je na današnji dan leta 1916 pisala četrtkova Edinost. Na današnji dan leta 1936 se je v Kanalu ob Soči rodil gradbenik in politik Ivo Hvalica. Po končani srednji gradbeni šoli se je zaposlil v Spošnem gradbenem podjetju Primorje, kasneje Gorica, in v Goriških opekarnah. Delal je tudi v Libiji in zatem vodil zasebno gradbeno podjetje. Na listi Socialdemokratske stranke je bil izvoljen za državnega poslanca, pred tem je tako predstavil socialdemokratsko stranko za severno Primorsko: V Ljubljani je na današnji dan leta 1941 umrl kipar Alojzij Repič. V rodnem Vrhpolju so ga zaradi risarske nadarjenosti poslali v uk k rezbarju Jerneju Ternovcu, leta 1888 pa so ga vpisali v Umetno-strokovno šolo za lesno obrt v Ljubljani. Da Dunaju je specializiral kiparstvo pri profesorju Kundmannu. Ustvaril je celo vrsto portretov znanih slovenskih kulturnikov. O tem podrobneje Mateja Breščak, kustosinja za kiparstvo v Narodni galeriji: "Potegnili so črte - a kje je pamet?" tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil uvodnik ob zaključni seji zunanjih ministrov v Parizu: »Na mrtvem zemljevidu so potegnili črte, ki bi rezale v živo narodno telo, ako bi postale dejstvo. Vsa Primorska je enotno telo, ki je stoletja živelo kot celota." Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha. Na Dunaju je na današnji dan leta 1911 umrl skladatelj in dirigent Gustav Mahler. Po končanem koservatoriju je kot dirigent delal tudi v Ljubljani, zatem je bil umetniški direktor oper v Pragi, Leipzigu, Budimpešti, Hamburgu, na Dunaju in v New Yorku. Stilno je bil neoromantik, z uvajanjem progresivne tonalitete pa je napovedal ekspresionizem. Prisluhnimo pesmi Dvoje modrih oči iz cikla Vandrovčevih pesmi, sopranistko Kirsten Flagstad so na snemanju spremljali dunajski filharmoniki:
V Trstu je na današnji dan leta 1861 umrl sodnik in politik Josip Doljak. Revolucionarnega leta 1848 je postal eden najbolj aktivnih slovenskih poslancev dunajskega parlamenta, o čemer podrobneje Branko Marušič: "Ker je videti, da je cesarsko-kraljevo naučno ministrstvo naklonjeno predlogu, da se omenjeni izpiti izvrše v Ljubljani, kjer je dovolj učiteljskih sil na razpolaganje, in sicer v dobi od dne 6. do dne 15. julija, se torej pozivljejo goriški četrtoletniki in četrtoletnice, da takoj dopošljejo svoje prošnje študija ravnateljstvu moškega učiteljišča goriškega (Ljubljana, Dunajska cesta 38/11)," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na Škofijah se je na današnji dan leta 1931 rodil filolog Leander Cunja. Po gimnaziji v Trstu je v Ljubljani vpisal študij klasične filologije. Že pred diplomo se je leta 1958 zaposlil kot ravnatelj mestnega arhiva v Kopru. Raznoliko kariero je končal kot tajnik kulturne skupnosti, ko je tako ocenil pobude za pestrejšo ustvarjalnost: Po upokojitvi se je Leander Cunja posvetil raziskovalnemu delu na področju toponomastike in zgodovine Istre. "Le nasilno je mogoče ločiti Trst in Gorico od zaledja." Tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil pismo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Primorje Konferenci zunanjih ministrov v Parizu. V Kopru se je na današnji dan leta 1961 rodila slikarka Fulvia Zudič. Po Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je študirala slikarstvo na beneški akademiji, od leta 1996 pa je zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Leta 2007 je prejela nagrado Alojza Kocjančiča, ko je v pogovoru z Natašo Benčič povedala: Če je majnika lepó, za kruh je dobro in senó. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1906 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva:
Langobardi so dali ime Lombardiji, ki je na današnji dan leta 1796 po zmagi Napoleonovih čet nad Avstrijci pri Lodiju postala republika. Čez leto dni se je preoblikovala v Cispadanijo, ki je segala od Milana, Brescie do Benetk, kmalu zatem pa še v cisaplinsko republiko. Sykes-Pickotov sporazum je bil tajni britansko-francoski dogovor, s katerim sta državi z vednostjo ruskega imperija na danađšnji dan leta 1916 določili svoja interesna območja na Bližnjem vzhodu po pričakovanem propadu Osmanskega cesarstva med prvo svetovno vojno. Britanci so Arabcem ta sporazum zamolčali, Thomas Edward Lawrence, Lawrence Arabski, pa je v vlogi tajnega britanskega agenta organiziral vstajo Arabcev proti osmanski oblasti. V Zemlju pri Metliki se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Bine Matoh. Po diplomi se je zaposlil v tedanjem Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, kjer je leta 1980 prejel Prešernovo in Severjevo nagrado za vlogo točaja v Strniševih Žabah. Tako je razmišljal o igri v življenju in na odru ter o njunem razmerju: "Vprašanje jugoslovansko-italijanske meje poverjeno namestnikom zunanjih ministrov," tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza. V Ljubljani je na današnji dan leta 2011 umrl pravnik in politik Tomaž Marušič. Po diplomi je delal na sodiščih v Ajdovščini, Novi Gorici in Idriji, leta 1964 pa se je odločil za advokaturo. Po letu 1972 se je posvetil zimskim športom, posebno smučanju. Leta 1990 je vodil novogoriški Demos in postal novogoriški župan, v Bajukovi vladi je bil pravosodni minister. Ob izidu knjige je o škofu Gregoriju Rožmanu v pogovoru z Natašo Uršič povedal: Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli. V Ružomberoku se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Jan Zimmer. Po študiju na bratislavskem konservatoriju se je izpopolnjeval v Budimpešti in Salzburgu in delal na češkoslovaškem radiu, od leta 1952 je nastopal kot koncertni pianist. Skladateljsko se je naslonil na slovaško ljudsko glasbo. Prisluhnimo odlomku filmske glasbe Čas iz filma Inception:
Binkoštni praznik, prihod Svetega duha, ki ga praznuje vsa Evropa, je prastari praznik. Hebrejsko se imenuje shavout. Kristjani so binkošti praznovali že od prve polovice tretjega stoletja. O tem podrobneje Ava Curk: Število slovenskih šol v Istri se je pričelo krepiti šele z nastankom trojezičnega moškega učiteljišča v Kopru leta 1875. Na območju Avstrijskega primorja je leta 1881 cesarsko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo društvena pravila učiteljskega društva za Istro s sedežem v Dolini. Na današnji dan leta 1916 se je začela spomladanska ofenziva avstroogrskih sil na tirolskih vrhovih nad Vicenzo, ko so zasedle tudi Asiago. Spopadi so terjali kar 230 tisoč 545 žrtev na obeh straneh. Na današnji dan leta 1921 so Marežgani obračunali s fašističnimi napadalci. V spomin na ta dogodek slavi koprska občina svoj praznik. Osvežimo spomin na 60-letnico upora in prisluhnimo odlomku slavnostnega govora Mitje Ribičiča: "Trst je bistvene važnosti za našo deželo. Pri naši zahtevi bomo ostali, maršal Tito." To misel je na prvi strani uokviril sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946, ko je poročal o protestnih zborovanjih proti nepravičnim razmejitvenim predlogom po vsej Jugoslaviji, v uvodniku z naslovom Preizkusni kamen zavezništva pa se vprašal, zakaj se je v Parizu zataknilo prav pri tržaškem vprašanju. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni/Zofija - vino popija (ta dan je rad mraz). V Saint-Georgesu v pokrajini Quebec se je na današnji dan leta 1926 rodil pianist, skladetelj in pedagog Clermont Pepin. Po konservatoriju v Montrealu in Torontu si je prislužil pianistično štipendijo za izpopolnjevanje v Parizu pri Arthurju Honeggerju in s somentorstvom Andréa Joliveta. Zatem je predaval na québeškem konservatoriju. Prisluhnimo odlomku Pepinove skladbe Danse Frénétique v izvedbi pianista Joela Hastingsa:
Danes se spominjamo izida prvega zvezka Enciklopedije ali Vseveda znanosti umetnosti in rokodelstva. V Parizu sta ga leta 1751 izdala Denis Diderot in Jean le Rondt d`Alembert. Diderot je že prej prevedel Cyclopaedio, t.j. Splošni vseved umetnosti in znanosti, ki jo je leta 1728 v Londonu izdal Ephraim Chambers. V Kopru se je na današnji dan leta 1886 rodil šolnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vouk. Po končanem učiteljišču v rodnem mestu je poučeval v Istri in v Gorici. V Kopru je ustanovil dramsko društvo Istra. Po prvi svetovni vojni je poučeval v Trstu, kjer je bil zadnji intendant Slovenskega gledališča. Politično je deloval v društvu Edinost. Podrobneje o tem Bogomila Kravos: V Galiciji se je na današnji dan leta 1911 rodil slikar in grafik Dore Klemenčič - Maj. Po končani likovni akademiji v Zagrebu je poučeval risanje v Banja Luki. Slikarsko se je opredelil za barvni realizem in bil med sopotniki skupine Neodvisnih. Ko mu je med drugo svetovno vojno uspelo pobegniti iz taborišča, je v partizanih skrbel za propagando. Iz tega časa je ohranjen obsežen opus, znani pa so tudi njegovi ujetniški portreti. Leta 1987 se je tako spominjal nastanka svojega dela V imenu Kristusovih muk/ dalet Sredi junija leta 1916 so ruske enote pod poveljstvom generala Rusilova 7. avstroogrsko armado potisnile čez reko Prut ter v izjemno kratkem času osvojile celotno Bukovino, mesti Černovzy, Staslau in druga. "Danes prične v Parizu konferenca zunanjih ministrov," to novico je na današnji dan leta 1946 na prvi strani sobotni Primorski dnevnik pospremil z izjavo, da mednarodnega pomena slovensko-italijanskega bratstva, stkanega v borbi proti nacifašizmu, ne smejo prezreti vprašanja o državni pripadnosti tega ozemlja. Vid - češenj sit.//Vid, dežja daj, da bo dobre žetve kaj!//Dež o Vidu ni ječmenu k pridu.//O Vidi se skozi noči vidi.//Dež sv. Vida, ječmena ne kaže prida.//Megla sv. Vida in turška vojska vse vzameta. Na Beverly Hillsu je na današnji dan leta 1996 umrla jazz pevka Ella Fitzgerald. Od leta 1935 je nastopala z orkestrom Chicka Webba, zaslovela pa je šele po drugi svetovni vojni in danes velja za eno največjih pevk 20. stoletja. Med drugim je posnela zbirko skoraj 250-ih najbolj znanih jazzovskih skladb. Prisluhnimo skladbi Blue moon
Neveljaven email naslov