Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šestooktobrske obletnice leta dva tisoč petnjast

06.10.2015

Leta 105 pred našim štetjem so nomadski Cimbri, Tevtoni in Ambroni v bitki pri Arausiu, v današnji Provansi, premagali vojsko rimskega generala Gnaeusa Malliusa Maximusa. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil elektrotehnik Franc Avčin. O svoji znanstveni usmeritvi je povedal: Franc Avčin je patentiral izum magnetnega jedra s spremenljivo zračno režo. Leta 1969 je dal pobudo za organizirano varovanje okolje. "Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan zagotoviti državi sredstva za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 poudarila poziv o sprejemanju prijav na tretje vojno posojilo. Pri Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik in publicist Marino Qualizza. Z Božom Zuanello sta izdala odmevno knjigo Mračna leta Benečije, pričevanja o metodah zatiranja tamkajšnjih Slovencev, na predstavitvi v Kopru je leta 2002 povedal: V Grmeku se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist Aldo Klodič. Zaslužen je tudi za Senjam beneške pjesmi. Ko je leta 1998 kulturno društvo Rečan, ki ga je vodil Klodič, izdalo knjigo Hostne v Benečiji, je tako opisal pobude zanjo: »Izvestja o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja,« tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve: «Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo. Če bodo ameriški in britanski predstavniki to preprečevali, kot so v Londonu, bo to omajalo temelje sodelovanja med tremi velesilami.« Préšnica je gručasto naselje v severnem delu Podgorskega krasa. Srednjeveški zapisi Presnečica in Prešničan kažejo, da je morda izpeljano iz občnega imena 'présnec', ki je rastlina navadna trdoleska. Fašisti so jo preimenovali v Bresanzo del Taiano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl prevajalec in libretist Smiljan Samec, rojen v Trstu 11. oktobra leta 1912. V knjigi Operni spevi je objavil prevode libretov več kot 300 oper. Prisluhnimo odlomku Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Orkester ljubljanske opere je pod taktirko Boga Leskovica na snemanju spremljal sopranistko Vando Gerlovič in mezzosopranistko Boženo Glavak


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Šestooktobrske obletnice leta dva tisoč petnjast

06.10.2015

Leta 105 pred našim štetjem so nomadski Cimbri, Tevtoni in Ambroni v bitki pri Arausiu, v današnji Provansi, premagali vojsko rimskega generala Gnaeusa Malliusa Maximusa. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil elektrotehnik Franc Avčin. O svoji znanstveni usmeritvi je povedal: Franc Avčin je patentiral izum magnetnega jedra s spremenljivo zračno režo. Leta 1969 je dal pobudo za organizirano varovanje okolje. "Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan zagotoviti državi sredstva za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 poudarila poziv o sprejemanju prijav na tretje vojno posojilo. Pri Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik in publicist Marino Qualizza. Z Božom Zuanello sta izdala odmevno knjigo Mračna leta Benečije, pričevanja o metodah zatiranja tamkajšnjih Slovencev, na predstavitvi v Kopru je leta 2002 povedal: V Grmeku se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist Aldo Klodič. Zaslužen je tudi za Senjam beneške pjesmi. Ko je leta 1998 kulturno društvo Rečan, ki ga je vodil Klodič, izdalo knjigo Hostne v Benečiji, je tako opisal pobude zanjo: »Izvestja o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja,« tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve: «Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo. Če bodo ameriški in britanski predstavniki to preprečevali, kot so v Londonu, bo to omajalo temelje sodelovanja med tremi velesilami.« Préšnica je gručasto naselje v severnem delu Podgorskega krasa. Srednjeveški zapisi Presnečica in Prešničan kažejo, da je morda izpeljano iz občnega imena 'présnec', ki je rastlina navadna trdoleska. Fašisti so jo preimenovali v Bresanzo del Taiano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl prevajalec in libretist Smiljan Samec, rojen v Trstu 11. oktobra leta 1912. V knjigi Operni spevi je objavil prevode libretov več kot 300 oper. Prisluhnimo odlomku Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Orkester ljubljanske opere je pod taktirko Boga Leskovica na snemanju spremljal sopranistko Vando Gerlovič in mezzosopranistko Boženo Glavak


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov