Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1350 se je v Moskvi rodil Dmitry Ivanovič Donskoy. V zgodovino se je zapisal z bitkami proti mongolskim zavojevalcem. Vzdevek Donski si je prislužil z veliko zmago nad Tatari v bitki pri Kulikovu. Graditi je dal Kremelj.
Prvi Oktoberfest se je zgodil na današnji dan leta 1810, ko je kralj pozval Münhenčane, naj nazdravijo mladoporočencema: kronskemu princu Ludwigu Bavarskemu in princesi Theresi von Sachsen-Hildburghausen.
"Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: O postopanju Italijanov v zasedenih avstrijskih obmejnih krajih priča izpoved nekega kmeta, ki se mu je posrečilo uiti iz njegovega domačega kraja Kozane v Brdih skozi italijanske črte in priti v Ljubljano. Kot povod za svoj beg je označil grožnjo, da se vse prebivalstvo odvede v notranjost Italije: kam, se ne ve, " je poročala tržaška Edinost na današnji dan leta 1915.
Danes voščimo tudi Nelidi Silič - Nemec, umetnostni zgodovinarki. Po gimnaziji v Novi Gorici in študiju umetnostne zgodovine je v Ljubljani diplomirala leta 1978 z nalogo o povojnih javnih spomenikih na Primorskem in se kot kustosinja zaposlila v Goriškem muzeju. Svoj odnos do soproga, danes pokojnega kiparja Negovana Nemca, je v pogovoru z Natašo Benčič takole opredelila:
Razdŕto je gručasto naselje na prevalu med Nanosem na severu in Golim vrhom na jugu. Ime Razdŕto se je razvilo iz slovanske besede 'orzdirto pole' v pomenu 'izkrčeno polje', kar vsebuje trpni deležnik slovanskega glagola 'orz-derti' v pomenu raztrgati, izkrčiti, iztrebiti gozd. Druga možnost je domneva, da je Razdŕto poimenovano po rimskih ruševinah, razdrtinah ob nekdanji rimski cesti. Fašisti so Razdŕto preimenovali v Prev`al.
V Modeni se je na današnji dan leta 1935 rodil tenorist Luciano Pavarotti. Debitiral je z vlogo Rudolfa v Pucinijevi operi La Boheme. Svetovno slavo so mu prinesli koncerti na prostem, prvič v londonskem Hyde parku, kjer ga je poslušalo kar 150 tisoč ljudi. Vrhunec je prav gotovo pomenil koncert treh tenoristov s Joséjem Carrerasom in Plácidom Domingom pod Eiffelovim stolpom v Parizu. O preponi je leta 2007 povedal: Prisluhnimo Pavarattijevi izvedbi popularne pesmi O sole mio
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1350 se je v Moskvi rodil Dmitry Ivanovič Donskoy. V zgodovino se je zapisal z bitkami proti mongolskim zavojevalcem. Vzdevek Donski si je prislužil z veliko zmago nad Tatari v bitki pri Kulikovu. Graditi je dal Kremelj.
Prvi Oktoberfest se je zgodil na današnji dan leta 1810, ko je kralj pozval Münhenčane, naj nazdravijo mladoporočencema: kronskemu princu Ludwigu Bavarskemu in princesi Theresi von Sachsen-Hildburghausen.
"Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: O postopanju Italijanov v zasedenih avstrijskih obmejnih krajih priča izpoved nekega kmeta, ki se mu je posrečilo uiti iz njegovega domačega kraja Kozane v Brdih skozi italijanske črte in priti v Ljubljano. Kot povod za svoj beg je označil grožnjo, da se vse prebivalstvo odvede v notranjost Italije: kam, se ne ve, " je poročala tržaška Edinost na današnji dan leta 1915.
Danes voščimo tudi Nelidi Silič - Nemec, umetnostni zgodovinarki. Po gimnaziji v Novi Gorici in študiju umetnostne zgodovine je v Ljubljani diplomirala leta 1978 z nalogo o povojnih javnih spomenikih na Primorskem in se kot kustosinja zaposlila v Goriškem muzeju. Svoj odnos do soproga, danes pokojnega kiparja Negovana Nemca, je v pogovoru z Natašo Benčič takole opredelila:
Razdŕto je gručasto naselje na prevalu med Nanosem na severu in Golim vrhom na jugu. Ime Razdŕto se je razvilo iz slovanske besede 'orzdirto pole' v pomenu 'izkrčeno polje', kar vsebuje trpni deležnik slovanskega glagola 'orz-derti' v pomenu raztrgati, izkrčiti, iztrebiti gozd. Druga možnost je domneva, da je Razdŕto poimenovano po rimskih ruševinah, razdrtinah ob nekdanji rimski cesti. Fašisti so Razdŕto preimenovali v Prev`al.
V Modeni se je na današnji dan leta 1935 rodil tenorist Luciano Pavarotti. Debitiral je z vlogo Rudolfa v Pucinijevi operi La Boheme. Svetovno slavo so mu prinesli koncerti na prostem, prvič v londonskem Hyde parku, kjer ga je poslušalo kar 150 tisoč ljudi. Vrhunec je prav gotovo pomenil koncert treh tenoristov s Joséjem Carrerasom in Plácidom Domingom pod Eiffelovim stolpom v Parizu. O preponi je leta 2007 povedal: Prisluhnimo Pavarattijevi izvedbi popularne pesmi O sole mio
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov