Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 55 naj bi rimski pesnik in filozof Titus Lucretius Carus - Lukrecij naredil samomor. Zaslovel je s filozofskim in poučnim epom O naravi sveta.
Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964, za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel:
Na današnji dan leta 1915 sta antantni sili Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji.
Že v prvem obdobju italijanske zasedbe so bili Slovenci in Hrvati v Julijski krajini deležni raznarodovalnih pritiskov novih oblastnikov. S prihodom fašistov na oblast pa je raznarodovanje postalo bistvo državne politike do manjšin. Na današnji dan leta 1925 so z javnih mest sneli vse slovenske napise in izveske.
»Ne bomo nikoli molče prešli preko zlonamernih poizkusov, ki bi nas hoteli oropati sadov naše borbe ali nas ovirati pri izgraditvi skupne države. Očetom takih namer bomo zmeraj kot sovražnikom pogledali v oči, pa naj bodo to ministri ali škofje, naj nosijo frak, ali pa naj jim duhovniška halja pokriva pleča,« to misel Franceta Bevka je na prvi strani poudaril Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945.
Rícmanje so slovenska vas na severnem robu Istre z nekaj sto prebivalci. Krajevno ime vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena Ricman, ki se ohranja kot priimek. To osebno ime je prevzeto iz starovisokonemškega imena Rizaman, iz katerega utegne biti tudi naš priimek Rizman. Fašisti so leta 1923 Rícmanje preimenovali v San Giuseppe dela Chiusa.
Claude Debussy je simfonično skico"La Mer" pisal kar tri leta. Na današnji dan leta 1905 jo je krstno zaigral orkester Lamoureux v Parizu, zaradi slabe izvedbe pa ponovitev ni bilo, vendar pa je občinstvo že v kratkem delo vzljubilo. Prisluhnimo odlomku Igra valov. Orkester češke filharmonije je na snemanju vodil Jean Fournet
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 55 naj bi rimski pesnik in filozof Titus Lucretius Carus - Lukrecij naredil samomor. Zaslovel je s filozofskim in poučnim epom O naravi sveta.
Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964, za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel:
Na današnji dan leta 1915 sta antantni sili Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji.
Že v prvem obdobju italijanske zasedbe so bili Slovenci in Hrvati v Julijski krajini deležni raznarodovalnih pritiskov novih oblastnikov. S prihodom fašistov na oblast pa je raznarodovanje postalo bistvo državne politike do manjšin. Na današnji dan leta 1925 so z javnih mest sneli vse slovenske napise in izveske.
»Ne bomo nikoli molče prešli preko zlonamernih poizkusov, ki bi nas hoteli oropati sadov naše borbe ali nas ovirati pri izgraditvi skupne države. Očetom takih namer bomo zmeraj kot sovražnikom pogledali v oči, pa naj bodo to ministri ali škofje, naj nosijo frak, ali pa naj jim duhovniška halja pokriva pleča,« to misel Franceta Bevka je na prvi strani poudaril Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945.
Rícmanje so slovenska vas na severnem robu Istre z nekaj sto prebivalci. Krajevno ime vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena Ricman, ki se ohranja kot priimek. To osebno ime je prevzeto iz starovisokonemškega imena Rizaman, iz katerega utegne biti tudi naš priimek Rizman. Fašisti so leta 1923 Rícmanje preimenovali v San Giuseppe dela Chiusa.
Claude Debussy je simfonično skico"La Mer" pisal kar tri leta. Na današnji dan leta 1905 jo je krstno zaigral orkester Lamoureux v Parizu, zaradi slabe izvedbe pa ponovitev ni bilo, vendar pa je občinstvo že v kratkem delo vzljubilo. Prisluhnimo odlomku Igra valov. Orkester češke filharmonije je na snemanju vodil Jean Fournet
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov